Part

 1 II  |           duševne moči svoje, da ni smo po telesu plemič, temveč,
 2 II  |          ostanete?" ~"Še! Poklicali smo na boj tega odpadnika, Janeza
 3 III |              Tvoji dobri prijatelji smo v skrbeh in kaj naj počnemo,
 4 III |         frfetajočega metulja! Mnogo smo se šalili in ti, prijatelj
 5 III |            Danes ni tvoj dan! Drugi smo na vrsti!" ~"Kaj da ni moj
 6 III |          jih pomešal v blato! In mi smo tvojim prednikom na ljubo
 7 III |             bodete pali po enem! Mi smo v oklepih, oni pa v mehki
 8 III |               eden za drugim! Danes smo tu štirje, kakor vidite.
 9 III |            v sebi! Vaša milost, ali smo že doživeli kaj takega!
10 III |           Aricaga, "samo temu Soncu smo malo po nohtovih potolkli!" ~"
11 IV  |           nas! Vaša milost, ponižni smo suplikantje in polni kesanja!" ~
12 IV  |       končan bodo z mečem!" ~"Polni smo kesanja," naglašal je Jurij
13 IV  |             sodbe danes! Preponižni smo suplikantje!" ~"Tu sèm piše
14 V   |          sedel dijak Vid, s katerim smo se bili že poprej seznanili
15 V   |          ogovoril je družbo, "danes smo se zbrali, da bomo zapili
16 V   |            Taka je, carissime! Tudi smo pekli danes, in beli kruh
17 V   |       kričal je óni, "ali meniš, da smo mi kaki ostanki, kaki čevljarji,
18 V   |            tepli plemiči, in morali smo bežati in pretočili smo
19 V   |             smo bežati in pretočili smo marsikatero kapljo krvi!
20 V   |       postojte!" ~"Ali ne vidiš, da smo pri delu. Stopi v stran,
21 VI  |       tigrasto kožuhovino, o kateri smo že poprej pisali. ~Končno
22 VI  |     požigati po naši granici. Težko smo jih obrzdali te Uskoke,
23 VI  |             ni požrla vsega, morali smo lesnike in drobnice še prej
24 VI  |          kot bučel na satju! Morali smo zgodaj trest, sicer so nam
25 VI  | čevljarnicah in šivalnicah goovrilo smo o tem, kako da je Deli-Simonov'
26 VI  |            nekaj, kar je naravno in smo ob sebi umljivo. Za ljubljansko
27 VI  |      vzdihnila je Ana Rozina. ~"Saj smo takoj v mestu!" tolažil
28 VII |           moje orožje. Mi vsi trije smo že sivih las in, kakor vidite" --
29 VIII|           vrtu in njegovih krasotah smo že pisali na drugem mestu.
30 IX  |         popis cesarskega šotora, ki smo ga dobili - seve - tudi
31 IX  |     tigrasta kožuhovina! Prepričani smo, da jih je bilo tisti dan
32 IX  |     Verujete nam, gospod glavar, da smo že dolgo želeli gledati
33 IX  |       Turjaškega?Če sedemo v sedlo, smo v dobri uri ondi. Ali pot
34 IX  |             tistim Lahom, o katerem smo že pisali. Kljukec, ki je
35 X   |            hoče ta Kljukec, in čemu smo se pripodili tu sèm z zeleno
36 X   |          vsaj včeraj v mestu, mi pa smo dremali za Golovcem v zeleni
37 X   |              Res je, res! Ali sedaj smo si že nalili lonec, in čakati
38 X   |          otrok, da vsi stradamo, da smo vsi prišli cesarja gledat
39 X   |          ter dostavil: "Štiri tedne smo živeli ob njem, ko smo bili
40 X   |        tedne smo živeli ob njem, ko smo bili žile potrgali ž njega
41 X   |              vprašal je Tinač, "vsi smo lačni. Ali imaš kaj prida
42 X   |           moka, pa se še oglasi; mi smo vsak dan doma!" ~Tedaj se
43 XI  |               Da, da, sveti oče! Ko smo stali v boju proti Benečanom,
44 XI  |       železo po starem mesu. Toliko smo trpeli, santo padre, za
45 XI  |            V kot so nas vrgli! A mi smo trpeli zanje, santo padre!
46 XI  |           vodil Johannes Vörth, ter smo se na bistrih konjičih drvili
47 XI  |            zreti v tihi dol. ~"Doma smo jo tudi imeli! Nagnjena
48 XII |           svoji oblasti in uverjeni smo, da si bode ž njimi pridobil
49 XII |     zaihtela v belo lice.  "Ha, ha, smo v skopcu in ne znamo ne
50 XII |         grada ravno nad vami? Upali smo, da nas pričakujete pred
51 XII |         vsako prazno šalo. Utrujeni smo od slabega pota in prav
52 XII |             Volk Engelbreht, ali da smo to prej vedeli, nikdar niste
53 XII |             do smrti. Mi Turjačanje smo že taki, da eden drugega
54 XII |           je Kljukec, "dobro letino smo imeli, Bogu bodi zahvala
55 XII |           je Tinač čmerno. "Pa tudi smo se še komaj najedli! In
56 XII |            malo posapli bi radi, ko smo se vendar celo noč trudili
57 XIII|            posabljam glave! In hajd smo v haremu, da sami nsimo
58 XIII|           in pijmo vino v miru, ker smo vendar vrli polbratimi!" ~
59 XIII|             ter nadaljeval: "Ležali smo torej v Bihačgradu in načeloval
60 XIII|          ram. Oj kolikokrat vihrali smo že ž njim v zeleno Bosno,
61 XIII|            izpil kupo vina. ~"Mi pa smo bili iste čase še maldi, "
62 XIII|     Simonovi'c znova, "in obilokrat smo raje ležali na gorkem, nego
63 XIII|             pijačo, in ruujno vince smo morali piti, da se je nam
64 XIII|        bojazljivim vam zajcem! Pili smo, da smo v največji temi
65 XIII|            vam zajcem! Pili smo, da smo v največji temi gledali
66 XIII|             nepoklicani kričači! Ko smo se - da dalje govorim -
67 XIII|             rujnega vinca napili in smo težki postali, kot je težak
68 XIII|          Pred njegovimi očji morali smo jih nabiti ter napeti peteline.
69 XIII|             visokorojeni barono, da smo v dolge cevi nalili vina.
70 XIII|             je že nosil železje, ko smo mi vsi še v zibeli sesali
71 XIII|            sesali mleko! Za njim pa smo pritiskali vsi dugi nalite
72 XIII|            pijača! Drugo jutro bili smo vsi zdravi kot ribe v vodi
73 XIII|           vodi in takoj od mize šli smo h konjem ter poskakali v
74 XIII|             v sedlo. In kakor blisk smo drvili nad Turčina, in smrti
75 XIII|          smrti se ni nikdo bal, ker smo ji vendar gledali v obraz
76 XIII|         obraz tolikokrat v noči, ko smo pili sladko vince ter se
77 XIII|      misliti. ~"Obilo radosti užili smo tiste dni v Bihačgradu,"
78 XIII|           od vseh bolečin. Od smeha smo hoteli popokati mi in visokorojeni
79 XIII|        trenutku. ~"Drugikrat sedeli smo zopte pri mizi in z napetimi
80 XIII|             in z napetimi samokresi smo se igrali. Tam zadaj pri
81 XIII|       zaničeval ga je odločno! Pili smo torej tisti večer in se
82 XIII|         tulil od bolečin. Mi vsi pa smo po tlhe popadali in smejali
83 XIII|            tlhe popadali in smejali smo se, da smo hoteli popokati!
84 XIII|      popadali in smejali smo se, da smo hoteli popokati! Madžarski