Part

 501 IV  |       začudi se deželni glavar. Bil je tedaj že židane volje. ~"
 502 IV  |             piše sapa!" zasmejal se je Volk Engelbreht. "Moj Bog,
 503 IV  |             vaša milost," vmešal se je tu Juri Ljudevit, "in zopet
 504 IV  |         Ludovice!" In ekscelenca mu je z belo roko pogladil mehke
 505 IV  |              ekscelenca!" odgovoril je Jurij Ljudevit z najmilobnejšim
 506 IV  |         svojih opravilih! Jezdarica je vedno prazna, in maestro,
 507 IV  |          sodba! ~Volk Engelbreht pa je stopal ob strani svojega
 508 IV  |              prav dobri," odgovoril je óni. "Bog jim nam ohrani!"  *
 509 IV  |        stanov o viteza Sonca zadevi je bilo živahno in temeljito.
 510 IV  |          prevažnem" posvetovanju se je ohranil, in mu ga tu podajamo
 511 IV  |       deželni maršal, preponira, da je začul v veliko svoje strmenje (
 512 IV  |      Verwunderung vernomben), da se je ravnokar sprejeti deželan
 513 IV  |         hčerjo nekega ranarja in da je s tem, ker so še celo nekateri
 514 IV  |            si v bližnjem sorodstvu! Je tedaj pravično (seie hbiling!). ~
 515 IV  |             prijateljstva, v katero je stopil. ~Gospod Maks Paradajzar
 516 IV  |            ravno to kot ti. Pošteno je, da se statuira 'eksempel'. ~
 517 V   |                        V  Tiste dni je imel Janez Plavec, znan
 518 V   |          tik mestnega ozidja. Točil je novo nemško pijačo, pivo,
 519 V   |             pijačo, pivo, katero se je ravno tako tiste čase pričelo
 520 V   |         Omenjenega dne proti večeru je bilo v Janezu Plavca pivotoču
 521 V   |        precej gostov. Krčmar sam pa je tičal v temni veži ter se
 522 V   |             še kdo. ~"Barba," dejal je svoji ženi, ki je pred ognjiščem
 523 V   |             dejal je svoji ženi, ki je pred ognjiščem stala, "danes
 524 V   |             ognjiščem stala, "danes je lepo polno. Ta nemška pijača
 525 V   |           vleče. Ko točiš, glej, da je veliko pen v vrčih. Pijane
 526 V   |            stanovi zvejo?" vprašala je žena plašljivo. ~"Deželni
 527 V   |             pride cesar!" odgovoril je nato Plavec lahkodušno. "
 528 V   |          danes sodili. Janez Plavec je lisjak, in za nos vodim
 529 V   |           za nos vodim vsakega, naj je ud deželnih stanov ali beraški
 530 V   |            A si že slišala kdaj, da je zajec požrl volka! Ti stanovi!
 531 V   |         pene po vrčih!" ~Pri tem se je pošteni gostilničar obrnil
 532 V   |       stopiti v pivnico. Pri vratih je obstal ter se zopet zasukal
 533 V   |        proti ženi: "Barba, tu notri je danes tudi tisti Kljukec
 534 V   |         nerad! Glej mu na prste! Ko je bil zadnjič tu, izginilo
 535 V   |            bil zadnjič tu, izginilo je nekaj nožev, nekaj žlic.
 536 V   |             ni moglo razločiti, kdo je navzočen. Čul se je krik,
 537 V   |             kdo je navzočen. Čul se je krik, smeh in tudi posamične
 538 V   |     posamične kletvine. Govorilo se je latinski - bilo je precej
 539 V   |      Govorilo se je latinski - bilo je precej dijakov v sobi -
 540 V   |         slovenski. ~Takoj pri vhodu je sedela pri slabo otesani
 541 V   |            in grbasta oseba. Mož se je tiščal v kotu ter se skrival
 542 V   |         vladajočo. Z zvitimi očesci je opazoval gostove za drugimi
 543 V   |        neprijetno smejal. ~Časih se je naslonil po mizi in tedaj
 544 V   |        naslonil po mizi in tedaj se je pokazalo v svetlobi hudobno
 545 V   |         njegovo obličje, s katerega je štrlel neobičajno dolg,
 546 V   |             suhljast nos. Tik njega je sedel dijak Vid, s katerim
 547 V   |            deželnega dvorca. Tu sem je prišel, da je pričakoval
 548 V   |        dvorca. Tu sem je prišel, da je pričakoval Jurija Ljudevita,
 549 V   |          Jurija Ljudevita, kakor mu je bil obljubil. ~Pila sta
 550 V   |            malo govorila. Tu in tam je izpregovoril starec: "Pij,
 551 V   |          kakor praviš!" ~Pri tem se je neprijetno smejal. ~"Kdaj
 552 V   |                 Kdaj, ne vem. Rekel je, da pride. Torej morava
 553 V   |             bode plačal! Kako pa ti je kaj v šoli? Ali so očetje
 554 V   |             hi!" ~Bledi mladenič se je zamislil, potem pa odgovoril
 555 V   |        pobiti pri pretepu, rešil me je Jurij Ljudevit. Hvaležen
 556 V   |         zveličanju!" ~Prisiljeno se je zasmejal starec: "Polna
 557 V   |            starec: "Polna skleda mi je ljubša od poštenosti. Ta
 558 V   |           obrne k Janezu Plavcu, ki je bil ravno bliže pristopil
 559 V   |                Plavček, he!" kričal je grbač, "pojdi pit, stari
 560 V   |              Plavček!" ~Gostilničar je pristopil ter pil iz vrča.
 561 V   |             ter pil iz vrča. Oni ga je zaničljivo opazoval ter
 562 V   |                 Volu bele barve, ki je malo črnikast po hrbtu,
 563 V   |           gostje so se smejali, kar je poštenjaka gostilničarja
 564 V   |                 Kaj!" in Kljukec se je dvignil izza mize, "poskusi
 565 V   |       Plavček, le poskusi!" ~Plavcu je udarila kri v lice. ~"Hudiča,
 566 V   |              moje nože!" ~Ves srdit je planil proti onemu, ki je
 567 V   |           je planil proti onemu, ki je bil medtem zlezel iz kota.
 568 V   |           zlezel iz kota. Poprej se je videlo možu, kakor da je
 569 V   |            je videlo možu, kakor da je grbast. Ali sedaj je v hipu
 570 V   |             da je grbast. Ali sedaj je v hipu stegnil svoje telo,
 571 V   |         hipu stegnil svoje telo, da je bil dolg kakor smreka. Ko
 572 V   |            dolg kakor smreka. Ko ga je hotel Plavec s tolstimi
 573 V   |            okrog vrata, poprijel ga je bliskoma okrog pasa, dvignil
 574 V   |          pod njim. ~Janez Plavec se je takoj zopet na noge postavil.
 575 V   |           postavil. Ali bistroumnež je preračunal v duhu, da je
 576 V   |            je preračunal v duhu, da je tu staknil svojega moža
 577 V   |          staknil svojega moža Vstal je, škripal z zobmi ter grozovito
 578 V   |            več lotil. Kljukec pa se je takoj zopet izgubil v grbo,
 579 V   |           potegniti!" ~Janez Plavec je škripal z zobmi - a vzel
 580 V   |            so privoščili Plavcu, da je bil tepen, ki je sicer tako
 581 V   |         Plavcu, da je bil tepen, ki je sicer tako rad druge pretepaval. ~
 582 V   |            druge pretepaval. ~Komaj je stopil tepeni gostilničar
 583 V   |     gostilničar iz sobe, prihrumela je v njo tolpa dijakov, ki
 584 V   |             v njo tolpa dijakov, ki je proti noči ušla iz vzgojevališča
 585 V   |            Nunc est bibendum!" vpil je tolpe voj. Bil je opravljen
 586 V   |              vpil je tolpe voj. Bil je opravljen v črn žamet, kar
 587 V   |          opravljen v črn žamet, kar je pričevalo, da je sin boljše
 588 V   |         žamet, kar je pričevalo, da je sin boljše hiše. ~"Confratres!"
 589 V   |               Confratres!" ogovoril je družbo, "danes smo se zbrali,
 590 V   |       Beneške republike stari cekin je to, in sam Bog zna, koliko
 591 V   |             sam Bog zna, koliko rok je že prehodil in koliko vina
 592 V   |          prehodil in koliko vina se je že spilo zanj. Sedaj je
 593 V   |             je že spilo zanj. Sedaj je v mojih rokah, in to vem,
 594 V   |          mojih rokah, in to vem, da je prišel v prave roke." ~"
 595 V   |           Pri zadnjem slovesu mi ga je potisnila moja mater dolorosa
 596 V   |              pater familias', ki mi je dajal na pot obilo dobrih
 597 V   |         pustem kolegiju! Zatorej mi je bil materin zlat ljubši
 598 V   |     stopljena mast." ~V tistem hipu je donesel Plavec pijačo ter
 599 V   |     postavil pred Kljukca. Takoj ga je opazil dijak ter zavpil
 600 V   |         danes, mi Plaute, in kaj ti je skuhala tvoja zakonska družica?" ~
 601 V   |             družica?" ~Janez Plavec je pristopil k hrastovi mizi,
 602 V   |           Carissime Quinte!" pričel je z latinsko, s težavo mu
 603 V   |           rumeno pečeno pišče! Taka je, carissime! Tudi smo pekli
 604 V   |           pekli danes, in beli kruh je mehak kakor vodene pene!
 605 V   |            drugega dobrega! A stvar je ta, da samo za denar, kakor
 606 V   |               Umazana duša," kričal je óni, "ali meniš, da smo
 607 V   |           spijó, kar snedó!" ~Vstal je, opazoval nekaj časa tolsti
 608 V   |               Reva!" ~Janez Plevelc je odskočil ter s poprejšnjo
 609 V   |             kosti obrana reva! Taka je, carissime Quinte!" ~Nato
 610 V   |            carissime Quinte!" ~Nato je izvlekel "carissimus Quintus"
 611 V   |            ter ga vrgel na mizo, da je prijazno zažvenketal pohlepnemu
 612 V   |           Damus veniam!" odgovorila je družba slovesno. ~"Prikloni
 613 V   |            da se vedeš, kakor se ti je vesti nasproti tako odlični
 614 V   |          stanovi!" ~Janez Plevec se je res globoko priklanjal ter
 615 V   |        rumeni cekin sredi mize. "To je prava latinščina, carissime
 616 V   |           zgodnjega vzeta. ~Vsakemu je gospod Quintus nakazal mesto.
 617 V   |              Ko so sedeli, vzdihnil je olehčan: "Deo gratias! Hvala
 618 V   |        vtakne v spalnico, menil, da je to Quintus, ki spi na vse
 619 V   |             Deo gratias! Lepa zvest je, če se preslepari dominus
 620 V   |             se vratarja," odgovoril je Augustulus, ki je bil tanek
 621 V   |         odgovoril je Augustulus, ki je bil tanek in pegast mladenič. "
 622 V   |       mladenič. "Pijan, težko pijan je bil ta poštenjak. Ko je
 623 V   |             je bil ta poštenjak. Ko je šel zapirat hrastova vežna
 624 V   |      rožljal in sukal s ključem, da je oni menil, da je zaprto!
 625 V   |        ključem, da je oni menil, da je zaprto! Oddal sem mu ključ
 626 V   |        ponižno: , ~Reverende, sedaj je zaprto!' - Bog ti poplačaj,
 627 V   |             Augustule," pohvalil ga je gospod Quintus, "in če boš
 628 V   |           Augustus!" ~Razveselil se je Augustulus dane mu pohvale
 629 V   |             Augustus!" ~Prineslo se je piva v velikih vrčih. Tako
 630 V   |          piva v velikih vrčih. Tako je vstal gospod Quintus ter
 631 V   |             rector nostre!" zavpila je družba enoglasno. ~Gospod
 632 V   |             lahko priklonil: "Težak je ta posel, in kakor znate
 633 V   |         pijačo iz njih. ~"Vse časti je vreden tak pričetek iz Bogu
 634 V   |            hvala zanj! izpregovoril je Quintus. ~"Deo gratias!"
 635 V   |           za njim tovariši. ~"A kje je danes naš Marcus Tullius,
 636 V   |        Tullius, naš Cicero! vprašal je rektor ter se srpo ozrl
 637 V   |             v kotu čepi," odgovoril je Augustulus, "in kakor se
 638 V   |       predse mogočni kolegij, ki se je pod mojim varstvom ustanovil
 639 V   |             prostorih!" ~Augustulus je vstal ter šel k mizi, kjer
 640 V   |          vstal ter šel k mizi, kjer je tičal Vid s svojim stricem. ~"
 641 V   |            se pije brezplačno! Kdaj je rekel óni, da pride?" ~"
 642 V   |              Malo še počakam! Sicer je to čakanje prav dolgočasno!
 643 V   |             v kolegij. ~Takoj potem je pristopil h Kljukčevi mizi
 644 V   |       Plavec ter dejal tiho: "Nekdo je zunaj! In gotovo se ne motim,
 645 V   |             He prijatelj," in tu se je Plavec delal silno prijaznega, "
 646 V   |         tudi pošten odgovor!" ~"Kdo je, ki zunaj čaka? Denar mora
 647 V   |          Vidiš, Plavček," odgovoril je Kljukec lahkodušno, "zmeraj
 648 V   |           ženska. In res si to. Kdo je, vprašaš? Volk Engelbreht
 649 V   |            vprašaš? Volk Engelbreht je, deželni glavar!" ~"Volk
 650 V   |           tebi?" ~"Pri meni? K tebi je prišel, ljubi moj Plavček,
 651 V   |           pri meni! " Ali vendar mu je izginila kri z lica, in
 652 V   |             z lica, in tresel se mu je glas, ker Janez Plavec je
 653 V   |           je glas, ker Janez Plavec je poznal ostre zapovedi, katere
 654 V   |           in tehtnice. Prešinila ga je nekaka slutnja, in bilo
 655 V   |          nekaka slutnja, in bilo mu je tesno pr pohlepnem srcu.
 656 V   |         tesno pr pohlepnem srcu. Da je poštenjak poznal prihodnjo
 657 V   |            bil popolnoma! V resnici je padel pozneje visokim in
 658 V   |           ljubljanski Grad, kjer se je Janez Plavec leta in leta
 659 V   |           in sleparstva, s katerimi je vznemirjal svoje someščane. ~"
 660 V   |             pošteno vprašal, naj ti je pošten odgovor! Volk Engelbreht
 661 V   |            odgovor! Volk Engelbreht je, to mi lahko veruješ!" ~"
 662 V   |           slavni deželni glavar, pa je sedaj prilezel tu sèm, v
 663 V   |           tvojo gostilno! Mislil si je: Prišel je ta Kljukec z
 664 V   |      gostilno! Mislil si je: Prišel je ta Kljukec z Gorenjskega,
 665 V   |            in cela Ljubljana ve, da je tu. Če kje tiči, tiči gotovo
 666 V   |       izpregovoriti z njim! Zatorej je prisopel s težkim svojim
 667 V   |             tu sèm. Ali veš, po kaj je prišel? He, Plavček?" ~Napel
 668 V   |             He, Plavček?" ~Napel se je obraz tolstemu gostilničarju: "
 669 V   |        prijatelj!" ~"Deželni glavar je tu," nadaljeval je Kljukec
 670 V   |           glavar je tu," nadaljeval je Kljukec lahkodušno, "to
 671 V   |             ne dá tajiti. In prišel je - poslušaj Plavček - prišel
 672 V   |           poslušaj Plavček - prišel je vprašat mene - Kljukca z
 673 V   |            kljukasta!" zatogotil se je Plavec ter jezno odhitel
 674 V   |             naj pride tu sèm!" vpil je Kljukec za njim. "Ne pozabi
 675 V   |               Ne pozabi tudi, da mi je vrč prazen in da sem žejen
 676 V   |              Plavčke!" ~Skoro potem je vstopil v sobo Jurij Ljudevit.
 677 V   |          sobo Jurij Ljudevit. Zavit je bil v dolg črn plašč, s
 678 V   |             črn plašč, s katerim si je nekoliko zakrival obraz.
 679 V   |     nekoliko zakrival obraz. Ker si je bil potisnil široki klobuk
 680 V   |            ga spoznala družba. Tudi je bila soba že prenapolnjena
 681 V   |           po novem prišlecu. ~Le-tá je obstal pri vratih ter premeril
 682 V   |             bilo pogodu; zagodrnjal je nekaj pri sebi o pijanih
 683 V   |            po gostilnah! Poluglasno je izpregovoril: "Ti hudiči,
 684 V   |        zavohajo!" ~Še bolj tesno si je obvil s plaščem obraz ter
 685 V   |             h Kljukčevi mizi. Ta ga je že dolgo časa opazoval s
 686 V   |      hudobnim svojim pogledom in se je jezil, da ga ne ogovori,
 687 V   |        jezil, da ga ne ogovori, ker je vendar k njemu prišel. V
 688 V   |             njemu prišel. V resnici je Jurij Ljudevit tiho sedel
 689 V   |         koga naj bi ogovoril. Iskal je z očmi dijaka Vida, in ko
 690 V   |          očmi dijaka Vida, in ko ga je staknil v pijanem kolegiju,
 691 V   |           kolegiju, polastila se ga je misel, da je fantè v svoji
 692 V   |        polastila se ga je misel, da je fantè v svoji pijanosti
 693 V   |             vse pozabil. Siknila mu je kletvica izmed zob. Tedaj
 694 V   |     kletvica izmed zob. Tedaj se mu je ujel pogled s svetlim pogledom
 695 V   |                Hejla!" izpregovoril je Kljukec in po suhem obrazu
 696 V   |            in po suhem obrazu se mu je spustil satirski smehljaj, "
 697 V   |           tvojim obrazom in - lonce je vezal!" ~Jurij Ljudevit
 698 V   |          vezal!" ~Jurij Ljudevit se je preplašil. Pomaknil se je
 699 V   |           je preplašil. Pomaknil se je po klopi bliže ter odgovoril
 700 V   |           vas šele spoznal, dasi mi je pravil Vid, da pridete!
 701 V   |         izpregovorili!" ~Kljukec se je delal ponižnega, a Juriju
 702 V   |    ponižnega, a Juriju Ljudevitu se je vendar dozdevalo, da se
 703 V   |          preklicani loncevez, da me je tako premotil!" ~Jurij Ljudevit
 704 V   |          premotil!" ~Jurij Ljudevit je stisnil obrvi, kar je pričevalo,
 705 V   |      Ljudevit je stisnil obrvi, kar je pričevalo, da mu pričnejo
 706 V   |             sploh ne ve, kako se mu je vesti z gospodo!" ~"Dobro!
 707 V   |           gospodo!" ~"Dobro! Vid mi je pravil, da boš tu nocoj!" ~"
 708 V   |            jezik za zobmi, kadar ti je prepovedano govoriti?" ~
 709 V   |          obilo sem že pil in precej je že dolga pri Plavčku! Ha,
 710 V   |             Ha, kaj pa o tem!" ~Mož je očividno poskušal zadevo
 711 V   |            plačaj!" ~Jurij Ljudevit je stisnil nekaj zlatov pohlepnemu
 712 V   |         Vprašali ste me," odgovoril je Kljukec sladko ter z veliko
 713 V   |   zadovoljnostjo spravil, kar se mu je bilo v pest potisnilo, "
 714 V   |         gospod, če molčim, kadar mi je molčati!" ~"Stvar, radi
 715 V   |             radi katere sem prišel, je taka, da se bode moralo
 716 V   |            Nič ne dé, nič ne dé! Če je treba, molčim kakor svetnik
 717 V   |          kaj?" ~"Seve -" nadaljeval je Kljukec z zvitim pogledom, "
 718 V   |            malo - zapečatiti. In če je ta pečat zlat, toliko ljubši
 719 V   |        pečat zlat, toliko ljubši mi je! Hi, hi!" ~Jurij Ljudevit
 720 V   |            Hi, hi!" ~Jurij Ljudevit je zopet posegel v žep in znova
 721 V   |        zopet posegel v žep in znova je sosedu stisnil nekaj zlatov
 722 V   |          greva na ulico. Tudi vroče je tudi notri!" dostavi Jurij
 723 V   |        Ljudevit. ~"Prav! A še nekaj je! Meni ste dali, kar mi gre -
 724 V   |            vam, visoki gospod. A tu je še moj Vidak. Priden fantiček
 725 V   |          moj Vidak. Priden fantiček je in očetje jezuitje tam čez
 726 V   |     poljubil in povprašal sem, kako je kaj z moje sestre sinom.
 727 V   |         sestre sinom. Prav močno ga je pohvalil oče rektor. In
 728 V   |            Molil bo za vas!" ~Znova je posegel Jurij Ljudevit v
 729 V   |             Ljudevit v žep in zopet je potisnil hlastnemu sosedu
 730 V   |      prikrevljaj sem! Povej, koliko je dolga, gospod ti hoče plačati!
 731 V   |            spil in zaužil." ~Debelo je pogledal Jurij Ljudevit,
 732 V   |          Jurij Ljudevit, ali končno je poplača tudi - račun. Potem
 733 V   |           tudi - račun. Potem pa se je urno dvignil izza mize ter
 734 V   |      treščil z glavo ob količek, ki je nad njim gledal iz stene.
 735 V   |         izza mize vstajali. Zaječal je Jurij Ljudevit ter v bolečini
 736 V   |       bolečini spustil plašč, ki mu je zakrival lice. Tudi mu je
 737 V   |           je zakrival lice. Tudi mu je bil odpadel klobuk, tako
 738 V   |          odpadel klobuk, tako da se je za trenutek pokazal ostro
 739 V   |       Georgius Ludovicus!" zakričal je pegasti Augustulus. ~Jurij
 740 V   |      Augustulus. ~Jurij Ljudevit se je podvizal, da je prej kot
 741 V   |         Ljudevit se je podvizal, da je prej kot mogoče izginil
 742 V   |             izginil iz sobe. Z njim je izginil tudi Kljukec. Ko
 743 V   |            miza. Gospod Quintus, ki je medtem že davno vtaknil
 744 V   |             svoje obleke, opasal si je meč ter svoje tovariše navduševal
 745 V   |      confratres! Prav v past se nam je ujel! Po njem torej! Zadnjič
 746 V   |          drvili iz sobe. V veži jih je ustavil Janez Plavec. ~"
 747 V   |         ustavil Janez Plavec. ~"Kaj je to, confratres! Kam hočete
 748 V   |            stran, mi PLaute! kričal je Quintus. ~"Oho, prijatelji!
 749 V   |           latinščine ne umejem! Kje je beneški cekin? Ko sta se
 750 V   |             popihali kakor sapa, ki je nikdo nevidi! Confratres,
 751 V   |             nevidi! Confratres, kje je cekin!" ~Dvignil je roko,
 752 V   |             kje je cekin!" ~Dvignil je roko, da bi gospoda Quinta
 753 V   |            vrat pograbil. Ali le-tá je gostilničarju, ki je bil
 754 V   |          le-tá je gostilničarju, ki je bil tedaj že pijan, spretno
 755 V   |      spretno izpodnesel nogo, da se je le-tá zvrnil po trdih tleh.
 756 V   |         dijaški navadi. ~Togotno se je vzdigaval Janez Plavec. ~"
 757 V   |            moji duši!" ~Vzdignil se je ter planil iz veže. Tedaj
 758 V   |            planil iz veže. Tedaj se je priplazil nekdo pri zidu
 759 V   |        spraviti v vežo. Pograbil ga je Plavec za vrat ter ga pričel
 760 V   |         tebe tiščim v pesteh! tulil je srdito, meneč, da je staknil
 761 V   |          tulil je srdito, meneč, da je staknil dijaka. ~"He! Kaj
 762 V   |              Plavček!" ~Gostilničar je spoznal, da ima dolgega
 763 V   |         Kljukca v rokah; s kletvico je odletel od njega ter požrl
 764 V   |   razljučeno svojo dušo. Kljukec pa je lahkodušno zopet vstopil
 765 VI  |               VI ~Kdor bi trdil, da je radovednost pri ljubljanskem
 766 VI  |               Že za naše pripovesti je bila radovednost po beli
 767 VI  |             vse zvedeti hoče. Če se je tedaj ponudila prilika gledati
 768 VI  |           naš Valvasor, dvignila se je cela Ljubljana na noge,
 769 VI  |           tako kako še dandanes, ko je od tedaj preteklo že več
 770 VI  |        radovednega meščanstva. Bilo je tisto nedeljo pred cesarjevim
 771 VI  |         pred cesarjevim dohodom, ko je počila po mestu vest, da
 772 VI  |            slavnosti. Okoli poludne je bil prijezdil v mesto vojak,
 773 VI  |           srebrni opravi, katero pa je bil prah debelo pokril,
 774 VI  |             prah debelo pokril, kar je pričevali, da je mož dolgo
 775 VI  |        pokril, kar je pričevali, da je mož dolgo in hitro jzdaril
 776 VI  |           po prašni cesti. Oborožen je bil z dolgo sulico, da je
 777 VI  |           je bil z dolgo sulico, da je ž njo lahko posegel do prvega
 778 VI  |   nadstropja pri hišah; na glavi mu je čepela čepica s kožuhovino
 779 VI  |            s kožuhovino in ž nje se je zibalo ponosno pero. Najbolj
 780 VI  |         ponosno pero. Najbolj pa ga je krasila tigrasta kožuhovina,
 781 VI  |             tigrasta kožuhovina, ki je jezdecu visela ob rami:
 782 VI  |           visela ob rami: dajala mu je je vsa oprava nekaj divjaškega
 783 VI  |        visela ob rami: dajala mu je je vsa oprava nekaj divjaškega
 784 VI  |           brke pod nosom. ~Ta vojak je torej prijezdil po trgu.
 785 VI  |         prijezdil po trgu. Takoj se je nabrala družbica, ki je
 786 VI  |             je nabrala družbica, ki je iz dalje stopala za njim.
 787 VI  |       Odpirala so se okna, in skoro je bilo po Starem trgu vse
 788 VI  |            k pragom svojih hiš. Kdo je? Kaj je? vpraševalo se je
 789 VI  |             svojih hiš. Kdo je? Kaj je? vpraševalo se je križema.
 790 VI  |           je? Kaj je? vpraševalo se je križema. Nihče ni vedel
 791 VI  |             čevljarček me menil, da je morda turški paša, ki so
 792 VI  |            moglo dolgo vzdržati. Ko je namreč tujec prijezdil mimo
 793 VI  |         križ na cerkvi, poklonil se je v sedlu ter napravil znamenje
 794 VI  |           zaprašenih prsih. ~V hipu je bilo vse prepričano, da
 795 VI  |           Drugi zopet so menili, da je mož morda benečanske ljudovlade
 796 VI  |            poslanec, za katerega se je vedelo, da ima priti v mesto.
 797 VI  |         celo izgovarjali mnenje, da je ta jezdec gotovo papežev
 798 VI  |        nuncij Caraffa; in to se jim je toliko verjetneje dozdevalo,
 799 VI  |       verjetneje dozdevalo, ker jim je bila beseda "nuncij" čisto
 800 VI  |             nikdo vedel, pri čem da je. A zgodilo se je ravno tisto,
 801 VI  |             čem da je. A zgodilo se je ravno tisto, kar bi se v
 802 VI  |         zgodilo še danes. Nabral se je namreč dolg sprevod, ki
 803 VI  |          namreč dolg sprevod, ki se je kakor črn rep vlekel za
 804 VI  |             jezdecem. Ta sprevod se je toliko povečaval, čim bolj
 805 VI  |       toliko povečaval, čim bolj se je bližal deželnemu dvorcu.
 806 VI  |         bližal deželnemu dvorcu. Ko je jezdec na Novem trgu skočil
 807 VI  |             s sedla, obkroževala ga je gosta množica, da se je
 808 VI  |             je gosta množica, da se je komaj preril do lope. Takrat
 809 VI  |           preril do lope. Takrat se je neko ojačil ter vprašal
 810 VI  |          kod da dohaja. In tedaj se je zvedelo, da je odposlan,
 811 VI  |             tedaj se je zvedelo, da je odposlan, da naznani njega
 812 VI  |            v mesto. ~Kakor blisk se je razširila vest po hišah,
 813 VI  |    pozdraviti pri vhodu. Celo mesto je oživelo. Ob treh popoludne
 814 VI  |         čete sule iz mesta, tako da je po Dolenjski cesti kmalu
 815 VI  |          krasnih deklet, s katerimi je naše slovensko mestu tudi
 816 VI  |         ravno taka postane, kakršna je mati postala! ~Med sprehajalce
 817 VI  |            Nekaj Aricagovih vojakov je bilo tudi videti vmes; težko
 818 VI  |              Z veliko gotovostjo se je smelo trditi, da se bodo
 819 VI  |         zapustivši mesto, zavila jo je okrog zelenega Golovca ter
 820 VI  |         seboj pijače in jedi. Skoro je po teh samotnih logih vladalo
 821 VI  |           največje veselje; čula se je tu in tam godba, čulo se
 822 VI  |            tu in tam godba, čulo se je petje. ~Spodaj na cesti
 823 VI  |     staknili zelenega kotička, kjer je bil razgled na cesto, tako
 824 VI  |         opazovati. ~Proti štirim se je pripodila po cesti mogočna,
 825 VI  |        kavlkada. Volk Engelbreht si je bil zbral najmanj štirideset
 826 VI  |   štirideset kavalirjev, s katerimi je sedaj prijezdil iz mesta
 827 VI  |             Volku Engelbrehtu pa se je svetila težka zlata veriga
 828 VI  |             vratu ter pričevala, da je njen lastnik prva in najvažnješa
 829 VI  |         deželi. Občinstvo nad cesto je vstajalo ter z navdušenim "
 830 VI  |         glavarja. Čudno, ali vendar je resnično, da je takrat v
 831 VI  |          ali vendar je resnično, da je takrat v našem mestu veljalo
 832 VI  |        obilo laških šeg. Laščina se je tedaj govorila po beli Ljubljani
 833 VI  |             množice kričanje. Da ga je le-tá morala pozdravljati,
 834 VI  |           morala pozdravljati, bilo je samo ob sebi umljivo; da
 835 VI  |           spodobnost štelo! Množica je tedaj kričala, a Volk Engelbreht
 836 VI  |          kričala, a Volk Engelbreht je dirjal mimo, kakor bi ga
 837 VI  |             še mnogo več pozornosti je vzbudil v tistem hipu drug
 838 VI  |         hipu drug plemenitaš, ki se je kmalu za Volkom Engelbrehtom
 839 VI  |       prikazal na prašni cesti. Bil je to vitez Janez Sonce in
 840 VI  |             to vitez Janez Sonce in je s sabo vodil rožnato svojo
 841 VI  |             Rozino. ~Janez Sonce se je živo razgovarjal z mlado
 842 VI  |  pomladanski metuljček zibala se mu je ob strani in ni se menila
 843 VI  |            radovedno množico, ki jo je obsipala s strmečimi pogledi.
 844 VI  |           strmečimi pogledi. Videla je le njega, kateri jo je dvignil
 845 VI  |       Videla je le njega, kateri jo je dvignil iz prahu do svoje
 846 VI  |           Ana Rozina," izpregovoril je Sonce, "kakor sem vam pravil,
 847 VI  |           kakor sem vam pravil, bil je vicedom Drabatta oster gospod,
 848 VI  |          oster gospod, in vse se ga je balo. Bil je pravičen in
 849 VI  |           in vse se ga je balo. Bil je pravičen in naši sveti veri
 850 VI  |             s celo dušo vdan. Tedaj je razsejala po deželi še tisti
 851 VI  |            tisti kriva vera, katero je satan skuhal v Nemcih. Po
 852 VI  |       Nemcih. Po gradovih kranjskih je imel Martin Luter več veljave
 853 VI  |               Jezus Marija! In kdaj je to bilo?" vprašala je Ana
 854 VI  |          kdaj je to bilo?" vprašala je Ana Rozina ter si v prvem
 855 VI  |     prekrižala beli obraz. ~"Koliko je tega! Videli ste ravnokar
 856 VI  |     Engelbrehta. V cvetu svojih let je še, in če mu gospod Bog
 857 VI  |            očetu, zvedeli boste, da je bil goreč v krivi veri in
 858 VI  |         goreč v krivi veri in da se je še celo v sredi višjih stanov
 859 VI  |         Sveti odrešenik!" vzdihnila je Ana Rozina, "ali mu niso
 860 VI  |          sveti večnosti! - skoprnel je v pravičnem srdu, pograbil
 861 VI  |            pravičnem srdu, pograbil je po orožju in v zbornici
 862 VI  |             po orožju in v zbornici je potegnil svetli meč ter
 863 VI  |          zaredili v deželi!" ~"Kako je bilo potem? Ali ga ni gospod
 864 VI  |             bogokletneža?" vprašala je krasna ženica nestrpno. "
 865 VI  |       pokončati!" ~"Usmrtil!" Moral je boga hvaliti, da so mu dali
 866 VI  |            so mu dali živeti! Moral je v nožnico potisniti meč
 867 VI  |          prej ne pozneje! In vendar je bil vicedom in ljubljenec
 868 VI  |           nadvojvode Ferdinanda, ki je sedaj gotovo izbran že med
 869 VI  |           božje svetnike!" ~"To vse je bilo komaj pred šestdesetimi
 870 VI  |           nato pobožna Ana Rozina, "je nepremagljiva. Gospod Bog
 871 VI  |              zvedeti, kako žalostno je moral umreti naš dragi vicedom
 872 VI  |             Obilo imajo, kako se mi je časih pripovedovalo, skritih
 873 VI  |           moj gospod!" ~Vitez Sonce je nabral mladostni obraz v
 874 VI  |          stari knjigi in kolikor mi je pripovedoval doktor Joannes
 875 VI  |             Ludovicus, pripetilo se je vse to takole. Preadedje
 876 VI  |           ni vedel povedati. Mogoče je, ker je ta narod bil silno
 877 VI  |            povedati. Mogoče je, ker je ta narod bil silno razdivjal.
 878 VI  |           silno razdivjal. In kakor je moril in požigal po zeleni
 879 VI  |           po zeleni Bosni, če se mu je zljubilo, tako je hotel
 880 VI  |             se mu je zljubilo, tako je hotel moriti in požigati
 881 VI  |            so se upirali, če se jim je zabranjevalo požigati, razbijati
 882 VI  |        razbijati in krasti. Tako se je zgodilo tudi tiste dni,
 883 VI  |          zgodilo tudi tiste dni, ko je bil gospod Jožef Rabatta
 884 VI  |          ter pričeli divjati, da se je mejna pokrajina tresla pred
 885 VI  |          pred njimi. Gospod vicedom je bil odposlan, da ukroti
 886 VI  |         pravično kaznuje. Ostro jih je kaznoval; mnogo jih izročil
 887 VI  |         požgal bivališča. Obilo jih je polovil, da bi jihoditral
 888 VI  |          zarotili ter ga napali, ko je bil ravno odložil orožje
 889 VI  |       usedel k jedi za mizo. Grozno je govoriti, kako so potem
 890 VI  |       gogovo tudi surovo meso. Taka je bila tožna smrt gospoda
 891 VI  |         vicedoma Jožefa Rabatte, ki je bil najpravičnejši, za sveto
 892 VI  |            Tolažiti se smemo, da ga je vseoljni Bog gotovo izbral
 893 VI  |        Rozina, smrt tega pravičnika je bila vzrok, da sem se branil
 894 VI  |         marsikdo, katerega roditelj je s svojo roko sekla po blaženem
 895 VI  |           se nas usmili!" vzdihnila je mlada ženica, "morda bi
 896 VI  |            hotele. Tudi vitez Sonce je bil tak zakonski revež,
 897 VI  |          bil tak zakonski revež, ki je moral pleati po sladki piščalki
 898 VI  |      mladega zakona. Izpremenilo se je mnogo od takrat. Iginili
 899 VI  |            toliko denarja; izginilo je obzdije ljubljanskega mesta,
 900 VI  |             zadnjih revnih ostankov je skoro izginila mič mogočnih
 901 VI  |     gospodov Turjaških, in izginila je še celo laška govorica iz
 902 VI  |            bele Ljubljane; ostal pa je v nekdanji svoji mogočnosti
 903 VI  |        vpliv ženskega spola: ostala je kakor je bila, slepa, poniževlna
 904 VI  |     ženskega spola: ostala je kakor je bila, slepa, poniževlna
 905 VI  |             starimi smrekami. Že se je začul iz dalje trombe glas,
 906 VI  |         dalje trombe glas, in že se je od množice do množice širil
 907 VI  |      prisope zadnji radovednež. Bil je to mož visoke, suhe postave,
 908 VI  |         navadno kmečko obleko. Dasi je sonce še močno pripekalo,
 909 VI  |           še močno pripekalo, tičal je ta junak pod dolgim plaščem
 910 VI  |          znanimi kolarji, kakor jih je ubogi slovenski tripin nosil
 911 VI  |          Valvasorja. Omenjeni plašč je segal radovedenmu poštenjaku
 912 VI  |         tolikodane do pete, tako da je bil iz dalje videti kakor
 913 VI  |       širokim klobukom. Sam ob sebi je bil smešna prikazen; ali
 914 VI  |        prikazen; ali smešnost vtisa je poviševala okoliščina, da
 915 VI  |           poviševala okoliščina, da je bil mož kruljav na levi
 916 VI  |         kruljav na levi nogi. Kadar je torej stopil na to nogo,
 917 VI  |           stopil na to nogo, videti je bilo vselej, kakor da bi
 918 VI  |           levo stran; ali vselej ga je desna noga s smešno hitrostjo
 919 VI  |           zopet uravnavala, tako da je v svoji takni visokosti
 920 VI  |            kakor sveča. Spremljeval je tega čudnega radovedneža
 921 VI  |  radovedneža splošen smeh; kjerkoli je mimo krevsal, krožila so
 922 VI  |          Kaj se mi smejete?" kričal je óni pod plaščem, "kaj me
 923 VI  |             Če nisi hudičev brt, ki je menda tudi kruljav," oglasi
 924 VI  |      čevljarska duša," odgovoril mu je ta v plašču, "in tudi vem,
 925 VI  |             sedel v tranči!" ~Takoj je obmolknil óni na bregu;
 926 VI  |           óni na bregu; smejavce pa je imel kruljavec na svoji
 927 VI  |           ljudje božji," in krevsal je dalje, "ali me res ne poznate,
 928 VI  |      sultana kruljavi brat? vprašal je Janez Plavec, ki je tudi
 929 VI  |         vprašal je Janez Plavec, ki je tudi svojo radovednost pasel
 930 VI  |             jo sem dol, d zvem, kaj je kaj doma v bogati Turčiji
 931 VI  |  povprašujejo." ~"Veš da!" režal se je Janez Plavec, "veš da! Ravno
 932 VI  |               veš da! Ravno zdaj mi je pravil Volk Engelbreht,
 933 VI  |       pravil Volk Engelbreht, ki se je v zlati svoji verigi podil
 934 VI  |             videl!" ~Glasan smeh se je oglašal po bregu, kar je
 935 VI  |            je oglašal po bregu, kar je našega gostilničarja še
 936 VI  |             devic. Turški sultan mu je dejal: Naveličal sem se
 937 VI  |        pobere moj predragi brat, ki je šepav na levi nogi ter jé
 938 VI  |         kašo in žgance! Vidiš, taka je; če ne veruješ, počakaj,
 939 VI  |           He Plavček!" odgovoril mu je ročno óni s ceste, "danes
 940 VI  |             teče jezik! Prav videti je, da nimaš starikaste svoje
 941 VI  |            ne!" in Janezu Plavcu se je tresel glas, prav kakor
 942 VI  |            kakor bi se kesal, da se je spuščal v razgovor z onim
 943 VI  |         trdil v svoji pijanosti, da je Volk Engelbreht največji
 944 VI  |           govoril?!" ~Janez Plavček je obledel kakor sveča; v vidnem
 945 VI  |        kakor sveča; v vidnem strahu je zajecljal: "Molči, kljuka
 946 VI  |                 He, Plavec," kričal je óni zmagonosno, "povej mi,
 947 VI  |         Prekleti Kljukec," godrnjal je Plavec ter z velikoročnostjo
 948 VI  |            basal malo pipo, "povsod je tega hudiča preveč!" ~Bil
 949 VI  |           tega hudiča preveč!" ~Bil je kruljavi radovednež res
 950 VI  |       znanec Kljukec. V tistem času je bil pa imenitni potepuh
 951 VI  |         svojo obrtnost, s katero si je pozneje pridobil žalostno
 952 VI  |      slovenskega našega naroda. ~Ko je bil ukrotil jezičnega Plavca,
 953 VI  |          jezičnega Plavca, gugal se je dalje po cesti ter neprestanoopazoval
 954 VI  |          njegove soproge, krenil jo je s ceste ter sédel v zeleno
 955 VI  |      gledati po volji božji!" dejal je zadovoljno. ~"Nikar mi ne
 956 VI  |         gospod!" s temi besedami se je obrnil k vitezu, ki je je
 957 VI  |           se je obrnil k vitezu, ki je je nekako strme opazoval
 958 VI  |           je obrnil k vitezu, ki je je nekako strme opazoval svojega
 959 VI  |           noge bole kakor konja, ki je Hrvatu nosil tovor čez Gorjance!
 960 VI  |               Odkod pa si?" vprašal je Janez Sonce. ~"Ne verujem,
 961 VI  |           moja devica Marija!" ~"To je pobožen mož," izpregovorila
 962 VI  |         pobožen mož," izpregovorila je Ana Rozina k svojemu soprogu. "
 963 VI  |             preljubi moj gospod, to je pa takole!" Kljukec je nabral
 964 VI  |           to je pa takole!" Kljukec je nabral svoj obraz v vdane
 965 VI  |           močno obrodile. In polhov je bilo kakor kobilic po vaših
 966 VI  |      drobnice še prej otresti, nego je sad dozorel!" ~"Moj bog,
 967 VI  |        tisto jeste potem?" vprašala je Ana Rozina sočutno. Pobožni
 968 VI  |       Rozina sočutno. Pobožni tujec je bil v hipu očaral njeno
 969 VI  |           to toliko bolj, ker se mu je časih izpod plašča prikazovalo
 970 VI  |        prikazovalo debelo čislo, ki je jasno pričevalo o veliki
 971 VI  |         polhi poprej ne snedo! Tako je, preljuba moja gospa! odgovoril
 972 VI  |      preljuba moja gospa! odgovoril je Kljukec licemersko.  "Kako
 973 VI  |          Kljukec licemersko.  "Kako je bilo lansko leto?" ~"Lansko
 974 VI  |            se lomile. A tudi polhov je bilo kot bučel na satju!
 975 VI  |            Tomaževčevim breznom, ki je tako globoko, da bi se skril
 976 VI  |         pričel obirati veje, kar se je zalomilo pod menoj, da sem
 977 VI  |        prepad. Že sem mislil, da mi je preljubi naš gospod poslal
 978 VI  |       vidite, mati dobrega sveta me je slišala in mi je pritekla
 979 VI  |           sveta me je slišala in mi je pritekla na pomoč. Pri zadnji
 980 VI  |             nad črnim breznom! Tako je bilo, oj presladki moj Jezus!"  "
 981 VI  |          blagoslova!" izpregovorila je Ana Rozina, ki je licemercu
 982 VI  |     izpregovorila je Ana Rozina, ki je licemercu vse verovala,
 983 VI  |            očetov jezuitov, kjer se je že zgodilo toliko svetih
 984 VI  |         sobici pri vratih," šepnila je Ana Rozina, "in jedel bo
 985 VI  |            Molil bo za nas!" ~Zopet je hotel naš kruljavi poštenjak
 986 VI  |             šumenje. Okrog hriba se je zavila po beli cesti hrvaška
 987 VI  |           prihajala bliže. ~Na čelu je jezdila generalova telesna
 988 VI  |       bleščeč vtis. Zapovedaval jim je junak Krištof Simonovi'c,
 989 VI  |             bregu pripovedovali, da je tako močan, da zvije konjsko
 990 VI  |             Na velikem žrebcu sedeč je bil Simonovi'c krasen jezdec
 991 VI  |            c krasen jezdec in vobče je dopadal ženskam ob cesti,
 992 VI  |             Načelnik telesne straže je takoj opazil, da vzbuja
 993 VI  |        vzbuja pozornost. Zategadelj je pričel mučiti svojega konja,
 994 VI  |             svojega konja, da se mu je moral sedaj vzpenjati, sedaj
 995 VI  |          zopet skokoma dirjati. Bil je odličen jezdec in z močno
 996 VI  |        jezdec in z močno svojo roko je krotil žrebca , da mu je
 997 VI  |            je krotil žrebca , da mu je služil kakor jagnje. Strmeče
 998 VI  |           jagnje. Strmeče občinstvo je glasno hvalilo junaka in
 999 VI  |             njegovega konja. Moškim je dopadeal zadnji, ženskam
1000 VI  |         belo Ljubljano. ~Nastalo pa je splošno navdušenje, ko je