Part

1501 VIII|           Zeblo ga je in preklinjal je svojega gospoda in mrzlo
1502 VIII|             bo, Cesare!" oglasil se je Jurij Ljudevit s hodnika. "
1503 VIII|          Ljudevit s hodnika. "Hudič je posegel vmes in doma moram
1504 VIII|            Razsedlaj!" ~Preklinjaje je izginil gospodič. Cesare
1505 VIII|         izginil gospodič. Cesare pa je hvalil vse svetnike in sveto
1506 VIII|     svetnike in sveto madono, da ga je danes obvarovala nočnega
1507 IX  |                       IX  Medtem se je cesar Leopoldus približeval
1508 IX  |             Dne 5. septembra zvečer je dospel veliki gospod v Tržič.
1509 IX  |       veliki gospod v Tržič. Tu sèm je bil prihitel deželni glavar
1510 IX  |             odličnim spremstvom ter je pozdravil vladarja z ogovorom,
1511 IX  |          katerem trdi letopisec, da je bil sicer kratek, pa prav
1512 IX  |           sestavljen. V tem ogovoru je deželni glavar srečo voščil
1513 IX  |            srečo voščil cesarju, da je tako "težavno in nevarno"
1514 IX  |          pot uspešno končal, ter mu je zagotavljal pokorščino in
1515 IX  |            veliko ljubeznivostjo se je zahvaljeval Leopoldus, razkladajoč
1516 IX  |       Kranjsko. - ~Tako po sprejemu je odrinil volk Engelbreht
1517 IX  |            beli Ljubljani. Cesar pa je prenočil v Tržiču ter ostal
1518 IX  |          Nekoliko zategadelj, da se je odpočil, nekoliko pa tudi
1519 IX  |     nekoliko pa tudi zategadelj, da je počakal svoje spremstvo,
1520 IX  |         počakal svoje spremstvo, ki je bilo v soteski zaostalo.
1521 IX  |           Dne 6. septembra opoludne je zapustil cesar Tržič ter
1522 IX  |            zapustil cesar Tržič ter je v družbi z nadvojvodo viljemom
1523 IX  |        starodavnemu Kranju. Ondi ga je pred mestnimi vrati pričakoval
1524 IX  |       ključe. Na obeh straneh ceste je stalomeščanstvo v orožju
1525 IX  |             njim so treskali, da se je zemlja tresla. In tu te
1526 IX  |             zemlja tresla. In tu te je čakala tvoja bridka nesreča,
1527 IX  |         gospod Miha Dienstmann! Bil je ta gospod doctor utriusque
1528 IX  |      advokat ali kaj enakega. Moral je v vsako stvar vtakniti svoj
1529 IX  |             mogel mirovati! Splezal je na mestno ozidje ter se
1530 IX  |        Srbeli so ga prsti, in hotel je s svojo roko zapaliti top,
1531 IX  |            roko zapaliti top, ki ga je nabil Janez Gogola, mestni
1532 IX  |          svoje umetnosti! Branil mu je cerkovnik, a kdo je še kdaj
1533 IX  |       Branil mu je cerkovnik, a kdo je še kdaj prepričal človeka,
1534 IX  |          kdaj prepričal človeka, ki je doctor utriusque?! Gospod
1535 IX  |              Gospod Miha Dienstmann je torej svoj topič zapalil,
1536 IX  |         topič zapalil, ali le-tá se je razletel na drobne kose,
1537 IX  |          smodnika. Tak droben kosec je trenil gospodu Dienstmannu
1538 IX  |      gospodu Dienstmannu v čelo, da je tako na mestnem zidu mrtev
1539 IX  |     Kranjčanov lojalno veselje. Ker je Leopoldus prenočil v mestu,
1540 IX  |        pokale muškete in topovi, da je odmevalo po dolu kakor ob
1541 IX  |          kakor ob najhujši nevihti. Je li se tedaj ponesrečil še
1542 IX  |         letopisec ničesar; vsekakor je mogoče, samo da se našemu
1543 IX  |           doctores utriusque! Sicer je pa znano, da gospod baron
1544 IX  |            razkačili! ~Iz Kranja se je odpeljal cesar drugo jutro
1545 IX  |          jutro proti Medvodam, kjer je na Goričanah v škofovem
1546 IX  |         veljavnih dostojanstvenikov je dobil baron Janez Gothard
1547 IX  |          biti vladar sprejet. ~Bila je vse to sama ceremonija,
1548 IX  |            največjo slavo! A vendar je moral Janez z Brda osedlati
1549 IX  |           proti Goričanam! Vrnil se je pred poludnem ter naznanil
1550 IX  |           ob štirih popoludne in da je cesarska njegova volja,
1551 IX  |            polju pred mestom. Sedaj je bilo vse jasno, sedaj so
1552 IX  |             prvi - za cesarja - bil je prevlečen z rdečim žametom,
1553 IX  |        našem letopiscu. ~Ob eni uri je že bilo vse mesto na nogah!
1554 IX  |             vse mesto na nogah! Kar je bio mestnega stanovalca,
1555 IX  |            mestnega stanovalca, vse je drlo na Ljubljansko polje,
1556 IX  |            Ljubljansko polje, ki se je iz dalje videlo kakor mravljišče,
1557 IX  |             Meščanov in poljedelcev je mrgolelo, in lahko se da
1558 IX  |          podanikom! ~Ob poludveh se je prikazal iz šišenske vasi
1559 IX  |          obrazi in mnogo izmed njih je kazalo srage, katere so
1560 IX  |           tridesetletni vojni. Štel je polk osem kompanij, a vodil
1561 IX  |           osem kompanij, a vodil ga je polkovnik Aricaga, ki je
1562 IX  |            je polkovnik Aricaga, ki je s svojim divjim pogledom
1563 IX  |            Blizu cesarjevega šotora je zavil polk s ceste ter se
1564 IX  |          odkazani prostor. ~Ob dveh je zapustil deželni glavar
1565 IX  |            konju sedeč. Okoli njega je bilo plemstvo dežele. Vsi
1566 IX  |         neveste. Volk Engelbreht pa je pripeljal s seboj tudi kranjsko
1567 IX  |            kranjsko viteštvo, in to je še bolj vzbujalo neolikane
1568 IX  |        občudovanja vredni! Bilo jih je kakih 800 glav, v štirih
1569 IX  |              Tej izborni pehoti, ki je obsegala cvet kranjske aristokracije,
1570 IX  |          aristokracije, zpaovedoval je "obristlajtenant" Janez
1571 IX  |           pravem pomenu besede. Mož je bil zelo sloveč, kakor pravi
1572 IX  |            in to zategadelj, ker se je v nemški vojski odlikoval
1573 IX  |            ob rami; pri drugih dveh je bilo to žolto. Tudi pri
1574 IX  |          drugi dve pa žoltobele. Da je vsa ta zmes barv napravljala
1575 IX  |          pozdravljale tolpo, katero je pripeljal Janez Ljudovit
1576 IX  |            Marikak kmetič, katerega je bila rodovednost prignala
1577 IX  |             pogorja na plan, opazil je pod žoltobelo ali modrobelo
1578 IX  |  vorčekrvnega sina, pred katerim se je morda še bolj tersel nego
1579 IX  |          očetom samim! Tak revež si je štel v veliko dolžnost,
1580 IX  |          štel v veliko dolžnost, da je ta slovesni dan klical slavo
1581 IX  |        nemškemu gospodarju in da mu je izkazoval vso le mogočno
1582 IX  |            čast; to pa tembolj, ker je svojega gospoda opazoval
1583 IX  |          trakovih, prav tako, kakro je časih nališpan in nabarvan
1584 IX  |        cerkvici! ~Naš letopisec nam je še celo zapisal imena tistih
1585 IX  |          postranski naj omenimo, da je pri četrti kompaniji nosil
1586 IX  |       kosteh leži. ~Tudi baron Gall je s svojimi kompanijami blizu
1587 IX  |           šotora krenil s ceste ter je sredi polja zasedel ti pehoti
1588 IX  |      odkazano mesto. ~Koj za vitezi je pridirjala hrvaška konjica
1589 IX  |         konjica iz mestaa. Vodil jo je junak Simonovi'c sam, ker
1590 IX  |           junak Simonovi'c sam, ker je bil Herbart Turjaški prevzel
1591 IX  |         ogovorom. Začudenje množice je tem jezdecem nasproti vzkipelo
1592 IX  |     nasproti vzkipelo do vrhunca! "'Je barbarischer dieses Spectacul
1593 IX  |              in mi radi verujeo, da je omenjeni "spectacul" prav
1594 IX  |             ne bilo drugače. Naj pa je bila ta radovednost še tako
1595 IX  |            vznemirjena, pomirila se je vendar v hipu, ko se je
1596 IX  |             je vendar v hipu, ko se je nuncij Caraffa, oblečen
1597 IX  |       šišenske vasi. Škof iz Averse je sedel navzlic svoji cerkveni
1598 IX  |            visoko v sedlu in ukroti je šele takrat svojega konja,
1599 IX  |            takrat svojega konja, ko je opazil ob poti klečečo množico,
1600 IX  |          njegovega blagoslova. Imel je diplomatski, ostro risan
1601 IX  |         ostro risan obraz, kakor ga je zgodovina vseh časov opazovala
1602 IX  |       nuncijih! Z rahlim smehljajem je obstal pred cesarjevim šotorom,
1603 IX  |      pobožnostjo sprejeli. Prihitej je sam Janez Vajkard ter mu
1604 IX  |        pomagal s konja. Potem pa mu je z veliko ponižnostjo poljubil
1605 IX  |       poljubil belo roko; a za njim je prihitela cela druga družba
1606 IX  |       služabnikom! ~Proti štirim se je prikazala prva težka in
1607 IX  |            pa so zapeli zvonovi, da je vsakdo vedel, da je ravnokar
1608 IX  |              da je vsakdo vedel, da je ravnokar stopil cesar Leopoldus
1609 IX  |             Herbarte!" izpregovoril je Volk Engelbreht k bratu
1610 IX  |         bratu Herbartu, kateremu se je očividno poznalo, da ga
1611 IX  |           ga teži ogovor, s katerim je imel pozdraviti Njega Veličanstvo. ~"
1612 IX  |             turško bitko," vzdihnil je general, "kjer se koljejo
1613 IX  |            govoril v Tržiču," dejal je deženi glavar zavestno, "
1614 IX  |           tudi ne morem biti! Sicer je pa cesar Leopoldus tako
1615 IX  |            tičim v pasti!" ~Nato si je general obrisal čelo ter
1616 IX  |      katerem piše naš letopisec, da je bil "eine zierliche Oration". ~
1617 IX  |         zierliche Oration". ~Takrat je dospela dolga vrsta cesarskih
1618 IX  |             karoc do mesta, kjer si je postavil Aricaga svoje jezdece.
1619 IX  |              Z rjovečim glasom jima je zapovedal, da so izkazali
1620 IX  |            salut vladarju; istokako je komanciral tudi baron Janez
1621 IX  |          zapele so trombe, začul se je turškega bobna doneči glas,
1622 IX  |           povesili prapori! ~Obstal je cesarski voz in Leopoldus
1623 IX  |           cesarski voz in Leopoldus je poklical oba poveljnika
1624 IX  |    poljubila belo roko, katero jima je iz voza podalo Njegovo Veličanstvo. ~"
1625 IX  |       Njegovo Veličanstvo. ~"Trudno je vaše telo od nemške vojne
1626 IX  |             mi liber baro! ogovoril je cesar barona Galla z veliko
1627 IX  |           zopetno slavo!" ~Od sreče je okamenel Janez Ljudevit.
1628 IX  |         Janez Ljudevit. A prej nego je mogel kaj odgovoriti, obrnil
1629 IX  |           kaj odgovoriti, obrnil se je Leopoldus k Aricagi. ~"Častno
1630 IX  |             licu, polkovnik," in tu je pokazal na brazgo, ki se
1631 IX  |            pokazal na brazgo, ki se je svetila Aricagu na črnikastemu
1632 IX  |       hrabrega služabnika!" ~Nagnil je glavo ter dvignil z roko,
1633 IX  |           ter dvignil z roko, da se je voz dalje odpeljal. Ta dva
1634 IX  |             dolgo let! izpregovoril je baron Janez Ljudevit. ~"
1635 IX  |          obristlajtenant!" dostavil je Aricaga navudšeno. ~Medtem
1636 IX  |          Aricaga navudšeno. ~Medtem je bila cesarska karosa dospela
1637 IX  |       karosa dospela do štora. Ondi je stopil cesar Leopoldus iz
1638 IX  |        papeževim nuncijem. Potem pa je stopil v šotor ter sedel
1639 IX  |            na rdeči stol; tik njega je sedel nadvojvoda Viljem.
1640 IX  |             grada topovi in množica je kričala svoj "vivat"! ~General
1641 IX  |         vivat"! ~General Herbart se je rpibližal cesarskemu stolu
1642 IX  |             dediča". Govoriči vojak je napravljal vtis neokornosti
1643 IX  |        neokornosti in prav močno mu je bìlo srce pod jeklenim oklepom.
1644 IX  |      jeklenim oklepom. Končavši, se je spustil na kolena ter klečeč
1645 IX  |  poljubljali cesarju roko. Leopoldu je bilo tedaj dobrih dvajset
1646 IX  |         bradi nikakega sledu, kazal je pravilne črte, da ga ni
1647 IX  |           navzlic svoji mladosti se je vedel tisti dan s celim
1648 IX  |    dolgočasno ceremonijo, kateri se je moral podvreči, če je hotel
1649 IX  |            se je moral podvreči, če je hotel še tisti dan dospeti
1650 IX  |         belo mesto ljubljansko. ~Ko je bilo poljubljanenje zvršeno,
1651 IX  |           zopet trombe, in znova se je oglašal turški boben, v
1652 IX  |          pričeti slovesni vhod. Ker je naše mesto šele pred kratkim
1653 IX  |             Leopoldovega in ker nam je še vsem dobro v spominu,
1654 IX  |          vsem dobro v spominu, kako je slovensko mesto v najnovejšem
1655 IX  |            vhod v naše mesto, ki se je pred več nego dvesto leti
1656 IX  |             Frana Josipa. ~Preteklo je dobre pol ure, da se je
1657 IX  |             je dobre pol ure, da se je uvrstil dolgi sprevod. Na
1658 IX  |      uvrstil dolgi sprevod. Na čelu je jezdarila kompanija izbranih
1659 IX  |            Herbarta. Zapovedoval ji je junak Simonovi'c, kateremu
1660 IX  |          junak Simonovi'c, kateremu je bila dana prilika razkazovati
1661 IX  |       jezdarsko spretnost. Iz mesta je bil prijezdil na neosedlanem
1662 IX  |            in z ostrogami mučil, da je žival skakala in se vzpenjala
1663 IX  |            mogoče načine. Vse se mu je čudilo, ko je z junaško
1664 IX  |             Vse se mu je čudilo, ko je z junaško desnico krotil
1665 IX  |            širokem hrbtu. SEdaj, ko je bilo zopet v mesto odriniti,
1666 IX  |            mesto odriniti, izkal se je Krištof Simonovi'c še večjega
1667 IX  |         večjega čarobnika: podil se je na konju stoječ (kakor umetni
1668 IX  |        konja z eno roko, z drugo pa je skukal pet vatlov dolgo
1669 IX  |            izgubil ravnotežja, dasi je jezdil po stezah, ki so
1670 IX  |              nego so danes, in dasi je kakor z loka izprožena puščica
1671 IX  |            ravno toliko, kolikor ga je uro daleč ležalo okrog domače
1672 IX  |            krščanski človek," dejal je prvi bojazljivo; "ta mora
1673 IX  |           groza zrla za junakom, ki je konja neprestano naganjal
1674 IX  |          vihtel svojo sulico. Ko mu je pri tem divjem jezdarjenju
1675 IX  |        kalpaka frfetala peresa, bil je zares precej grozovitega
1676 IX  |      pogleda, in to tembolj, ker mu je okrog ram plapolala tigrasta
1677 IX  |              Prepričani smo, da jih je bilo tisti dan mnogo na
1678 IX  |          bili za trdno uverjeni, da je to čarobnik, katerega bodo
1679 IX  |    dragocenimi šabrakami. Za tem se je vrstila cela tolpa hrvaških
1680 IX  |     hrvaških jezdecev; za Hrvati pa je vodil baron Janez Ljudevit
1681 IX  |    kranjskega viteštva. ~Za njim se je odprla dolga vrsta tako
1682 IX  |             poroča. To spremstvo se je vrstilo takole: 1. nadvojvode
1683 IX  |        grofje in baroni, katerim se je pridružilo tudi deželno
1684 IX  |            svojimi kompanijami. ~To je bil bleščeči sprevod, ki
1685 IX  |             bleščeči sprevod, ki se je istega dne premikal proti
1686 IX  |           proti našemu mestu. Lahko je umreti, da so mogli veliki
1687 IX  |     poginiti. - ~V opisanem redu se je vlekel potem slovesni sprevod
1688 IX  |         cesti proti mestu, v katero je zavil pri samostanu očetov
1689 IX  |      bolnica). Od tega samostana se je vila vrsta mimo samostana
1690 IX  |          kapucinskega samostana, ki je stal na mestu današnje "
1691 IX  |             do vicedomskih vrat, to je nekako na mesto, kjer se
1692 IX  |          temne Židovske ulice. ~Tam je pričakoval cesarja mestni
1693 IX  |         župan s starešinstvom. Tudi je tu stalo sto mož oboroženega
1694 IX  |       oboroženega meščanstva. Župan je pozdravil vladarja v imenu
1695 IX  |           blazini ključe mesta. Ker je naš letopisec vsakega govornika,
1696 IX  |     letopisec vsakega govornika, ki je tisti dan odprl usta, posebe
1697 IX  |            posebe pohvalil, naravno je, da je dobil tudi ljubljanski
1698 IX  |            pohvalil, naravno je, da je dobil tudi ljubljanski župan
1699 IX  |       govoru trdi naš letopisec, da je bil umljiv in dobro sestavljen. ~
1700 IX  |             Pred vicedomskimi vrati je stopil cesar s konja ter
1701 IX  |  starešinstva. Tudi drugo spremstvo je poskakalo s sedla ter se
1702 IX  |            cesarskim nebom. Sprevod je dobil po tem podobo nekake
1703 IX  |       telesa. POčasi in slovesno se je pomikala cela tolpa po Vicedomskih
1704 IX  |            sedaj trg Turjačanov. Tu je bila združena pehota oboroženega
1705 IX  |     povesili. ~Pred knežjim dvorcem je zaukazal Leopoldus, da se
1706 IX  |           zaukazal Leopoldus, da se je sprevod ustavil. Poklicati
1707 IX  |          sprevod ustavil. Poklicati je dal deželnega glavarja Volka
1708 IX  |             pred celim svetom. ~"Tu je vaše bivališče, grof Engelbreht!" -
1709 IX  |           grof Engelbreht!" - cesar je dvignil roko proi mogočnemu
1710 IX  |           želeli gledati zemljo, ki je nam in našim cesarskim prednikom
1711 IX  |         svetnike!" ~Volk Engelbreht je bil v tistem hipu najsrečnejši
1712 IX  |        človek na širnizemlji: padel je na kolena ter poljubil roko
1713 IX  |              A Njega Veličanstvo ga je dvignilo kvišku ter dostavilo
1714 IX  |           bolj milostivo: "A koliko je do grada Turjaškega, ljubi
1715 IX  |            naš ljubljeni ajo, pravi je nam obilokrat o tem gradu,
1716 IX  |             Veličanstvo!" vzdihoval je Volk Englebreht. Hotela
1717 IX  |          Volk Englebreht. Hotela ge je zapustiti zavest od samega
1718 IX  |          takega odlikovanja! Koliko je do grada Turjaškega?Če sedemo
1719 IX  |             dobri uri ondi. Ali pot je slaba in staro poslopje
1720 IX  |      svetnik!" ~Z globokim poklonom je odstopil Volk Engelbreht,
1721 IX  |             Engelbreht, in sreča mu je poganjala vse mogoče cvetove
1722 IX  |            razgretem srcu. ~"Kaj ti je povedalo Njega Veličanstvo?"
1723 IX  |         Njega Veličanstvo?" vprašal je Janez Vajkard. Bil je rodnemu
1724 IX  |       vprašal je Janez Vajkard. Bil je rodnemu bratu tolikadane
1725 IX  |         odlikovanje. "Veličanstveno je bilo s teboj silno milostivo!" ~"
1726 IX  |         mero, čez mero! Imenoval me je za svojega skrivnega svetnika,
1727 IX  |     Skrivnega svetnika!" začudil se je knez. "No, sedaj bodeš lahko
1728 IX  |      Njegovo Veličanstvo!" dostavil je glavar ponosno. ~"Še bolj?"
1729 IX  |                Še bolj?" začudil se je Janez Vajkard. "Jaz bi vsaj
1730 IX  |            Jaz bi vsaj menil, da se je izlila nate vsa milost in
1731 IX  |           ni bil nikdo počaščen, ki je kdaj glavaril v tej ponižni
1732 IX  |               Na Turjak," odgovoril je Volk Englebreht, "in jaz
1733 IX  |               in jaz vsaj menim, da je zavezana naša obitelj napeti
1734 IX  |        velikega vladarja!" ~Vtem se je pomikal cesarski sprevod
1735 IX  |           sprevod po Novem trgu ter je, prekoračivši leseniČevljarski
1736 IX  |            poem mimo mestne hiš (ki je že tedaj stala na mestu,
1737 IX  |         stolne cerkve. Okoli cerkve je bilo takrat precej obširno
1738 IX  |           davno pozabljenega grobja je pričakoval stolni kapitelj
1739 IX  |          cesarja. S tresočim glasom je pozdravil Janez Vaccano
1740 IX  |         imenu duhovščine, katera ga je obkroževala v polnem ornatu.
1741 IX  |        omenja ničesar. bog zna, kaj je dalo temu povod; naš baron
1742 IX  |           povod; naš baron Valvasor je bil občuten gospod, in morda
1743 IX  |      občuten gospod, in morda se mu je zameril stari vladika, da
1744 IX  |          orgle, in pred oltarjem se je zapel slovesni Tedeum, s
1745 IX  |  cesarjevega vhoda. - ~Samo po sebi je umljivo, da se je po ulicah
1746 IX  |           po sebi je umljivo, da se je po ulicah ljubljanskega
1747 IX  |       stopnicah pred mestno hišo si je bil izbral naš znanec Kljukec
1748 IX  |           gospode. Nekje v gneči se je bil seznanil s hlapcem Jurija
1749 IX  |          smo že pisali. Kljukec, ki je zasilo drobil laški, vedel
1750 IX  |       zasilo drobil laški, vedel se je novemu znanu takoj prikupiti
1751 IX  |         znanu takoj prikupiti in ga je zvabil s seboj na stopnice
1752 IX  |         pred mestno hišo. ~"Kako ti je že ime, amico?" vprašal
1753 IX  |             že ime, amico?" vprašal je Laha. ~"Cesare, Cesare,
1754 IX  |           moj ljubi, Cesare!" hitel je óni, ki je slovenščino tudi
1755 IX  |           Cesare!" hitel je óni, ki je slovenščino tudi za silo
1756 IX  |             ime, caro mio?" govoril je Kljukec. "Na Hrvaškem sem
1757 IX  |        prijatelja, in njegovemu psu je bilo tudi nekako tako ime!" ~"
1758 IX  |           ime!" ~"Si, si!" blebetal je Cesare, ki očivedno ni vsega
1759 IX  |      očivedno ni vsega umel, kar mu je lagal Kljukec. ~"Pri kom
1760 IX  |          Pri kom si sedaj?" vprašal je Kljukec znova. "Kje že služiš? " ~"
1761 IX  |           sta oba molčala. Potem pa je Kljukec še enkrat zategnil: "
1762 IX  |        Torej pri gospodu Juriju! To je pa človek, kii ma rad ženske!
1763 IX  |    prijatelj Cesarek," izpregovoril je Kljukec, "ti si človek,
1764 IX  |             Danes zvečer," vzdihnil je Cesare, "danes zvečer ne
1765 IX  |          signore Cesarek!" rogal se je Kljukec. ~"Moja služba ima
1766 IX  |            ima svoje težave," trdil je Jurija Ljudevita hlapec; "
1767 IX  |       Turjaku! E diavolo!" ~In grdo je klel. ~"Vraga, ponoči vendar
1768 IX  |           ženskega, he!" In Kljukec je zvito zamežiakval s svetlimi
1769 IX  |     svetlimi očmi. ~"Si, si!" dejal je Lah ter istotako zvito gledal
1770 IX  |            Si, si, signore!" ~To pa je ravno hotel zvedeti naš
1771 IX  |          vprašal, samo prvi priliko je porabil, da je izginil Lahu
1772 IX  |         prvi priliko je porabil, da je izginil Lahu iz bližine. ~
1773 IX  |             bližine. ~Proti noči se je pričelo po mestu še bolj
1774 IX  |          bolj živo življenje. Cesar je stanoval v škofiji, in sicer
1775 IX  |           na oknu. ~Okoli sedme ure je pripeljal Aricaga svoj polk
1776 IX  |         stotnik Ljudevit Schönleben je razpostavil po istem tlaku
1777 IX  |       neokorne svoje muškete. Ko se je cesar usedel k večerji,
1778 IX  |          usedel k večerji, zapokalo je na trgu, izstrelile so se
1779 IX  |            jezdecev. Vse to pokanje je bilo gledalcem silno po
1780 IX  |    gledalcem silno po godu, dasi se je streljalo v slabem redu. ~
1781 IX  |            slabem redu. ~O mraku se je razsvetilo mesto. Vsaka
1782 IX  |     razsvetilo mesto. Vsaka hiša se je kopala v bleščeči luči in
1783 IX  |          ljubljanski istotako. Bila je to tako izborna razsvetljava,
1784 IX  |            trdi letopisec o nji, da je ž njo Ljubljana prekosila
1785 IX  |             vsa druga mesta, katera je tedaj obiskal cesar Leopoldus. ~
1786 IX  |          Leopoldus. ~Pozno v noč se je trla po ulicah mestnih pehota
1787 IX  |      slavili svojega cesarja. ~Tako je bil sprejet Leopoldus leta
1788 X   |          gradom po hribu navzdol se je razprostiral tiste čase
1789 X   |         čase košat in star gozd, ki je segal od ozidja grajskega
1790 X   |             čakali brezuspešno, ker je moral Jurij Ljudevit na
1791 X   |         doma v mestu. ~Viteza Sonca je že hotel zapustiti pogum,
1792 X   |            pogum, in naš Kljukec se je pričel tresti za obečane
1793 X   |        obečane mu cekine! Takoj, ko je mladi dan izza gorovja pokazal
1794 X   |         Želimeljsko dolino, zasedel je stari grešnik konja koščenjaka
1795 X   |      rokovnjaški obrazi, katerim se je poznalo na prvi pogled,
1796 X   |       nosili dolge nože; ta ali oni je imel tudi orjaški in neokreten
1797 X   |           mi ni všeč," izpregovoril je dolg črnikast človek; "tu
1798 X   |        lakot trpeli. V Ljubljani pa je vse polno samo rumene pšenice,
1799 X   |            zeleno ono sirotko?" ~Tu je temno pogledal proti vitezu
1800 X   |     pogledal proti vitezu Soncu, ki je zamišljen slonel ob bukovem
1801 X   |          stokal, Tinač," oglasil se je droben možiček; "kaj boš
1802 X   |          govoriš, Nacón," odgovoril je Tinač, "prav govoriš. Celo
1803 X   |             na cesarja, in zdaj, ko je prišel, moram pa tu pod
1804 X   |          vitez tu pa tam," dostavil je tretji, ki se je od drugih
1805 X   |           dostavil je tretji, ki se je od drugih s tem odlikoval,
1806 X   |      ostajalo denarja. Bog ve, kako je nasleparil našega starca;
1807 X   |            stolkli iz njega!" ~"Vse je mogoče, "izpregovoril je
1808 X   |            je mogoče, "izpregovoril je Nacón. "Taki gosposki ljudje
1809 X   |             res tako, Tinač?" ~"Res je, res! Ali sedaj smo si že
1810 X   |         nalili lonec, in čakati nam je, da vidimo, kaj bo zavrelo
1811 X   |        naših babnic?" ~"Miholec jim je šel naproti. V logi pri
1812 X   |             kaj drugega takega, kar je zdravo za naše prazne želodce!" ~"
1813 X   |           nisem spal," zatogotil se je breznosnik, "in zdaj naj
1814 X   |         okrog! Nočem!" ~"Dobro leto je pri nas, in že bi bil rad
1815 X   |            bil rad gospod!" zatulil je Tinač. "Tu imaš, da se predramiš!" ~
1816 X   |            se predramiš!" ~Sunil ga je z nogo v trebuh, da je óni
1817 X   |           ga je z nogo v trebuh, da je óni odletel ter med velikim
1818 X   |             zbujen, ali ne? vprašal je Nacón porogljivo. "Hajdi
1819 X   |               Hajdi torej!" ~Oni se je preklinjaje vzdignil, potem
1820 X   |      preklinjaje vzdignil, potem pa je odšel za Naconom v gozd;
1821 X   |            za Naconom v gozd; nerad je sicer zapustil gorki ogenj,
1822 X   |      zapustil gorki ogenj, a bal se je udarcev, s katerimi bi mu
1823 X   |      tovariši obložili pleča, da se je bil stavil. ~Pri ognju so
1824 X   |          časa so molčali. ~"Tu doli je gotovo dosti postrvi," izpregovoril
1825 X   |        dosti postrvi," izpregovoril je Tinač naposled. "Voda je
1826 X   |            je Tinač naposled. "Voda je že takšna , da jih mora
1827 X   |           odgovoril nikdo, dostavil je še: "Dolgočasno bo to čakanje!
1828 X   |             Šmarja. Celo svojo hišo je naložil na voz in počasi
1829 X   |         naložil na voz in počasi se je pripeljal v mesto, da bi
1830 X   |           gumbi, in njegova žena ti je nosila pas, da se je žarilo
1831 X   |             ti je nosila pas, da se je žarilo kakor od samega sonca.
1832 X   |        vratu! A zunaj mestnega zida je že prežal name suhorebrni
1833 X   |        trebuh beneške cekine, da me je premotil in zvabil tu sèm,
1834 X   |            ničesar pobral?" vprašal je nekdo. ~"Kaj bom pobral!
1835 X   |           so ondi sami berači. Kmet je naš gospod, ob njem živimo.
1836 X   |             njegova milost. Zasukal je svoj trebuh, raztegnil usta
1837 X   |       kričal: Guardia, guardia, kje je guardia! Namesto daru mi
1838 X   |            guardia! Namesto daru mi je hotel mestno stražo podariti,
1839 X   |           peljala pod trančo. Ko pa je takisto zasukal debeli trebuh,
1840 X   |        spulil to rutico iz žepa (tu je izvlekel nekaj iz umazane
1841 X   |            v grm!" ~S temi besedami je vrgel Tinač robec med zeleno
1842 X   |           zeleno vejevje. A tovariš je priskočil ter ga pobral,
1843 X   |           naše babnice!" ~Tretji pa je vprašal: "Ali si jo potem
1844 X   |             zvohati ondi!" rogal se je Tinač; "moliti sem hotel,
1845 X   |          voska ulitega svetnika, ki je oblečen v svilo in zlato.
1846 X   |             in tam so se prepirali, je li to, kar se sveti in lesketa
1847 X   |             kamenje. Radovednost me je mučila od tistega dne, in
1848 X   |       tistega dne, in neprestano mi je tičalo v spominu, da bi
1849 X   |     tovariši. "In si ga staknil, da je bil sam za mrežo, ko si
1850 X   |             si vstopil?" ~"Za mrežo je bil pač sam," odgovori Tinač, "
1851 X   |     odgovori Tinač, "ali pred mrežo je tičalo nekaj starikastih
1852 X   |             hodniku in žalost se me je lastila, da bom moral s
1853 X   |         zasukal okrog stene, viselo je ondi na steni, kar imam
1854 X   |         imam tu v vreči. Vreča sama je pa ležala spodaj na tlaku.
1855 X   |             sem si ter snel to, kar je viselo, ter pobral óno,
1856 X   |         viselo, ter pobral óno, kar je ležalo spodaj na tlaku!
1857 X   |             opazovali Tinača, ki se je stegnil proti bližnjemu
1858 X   |      umazano vrečo.  "Ugibajte, kaj je v nji?" režal se je Tinač. ~"
1859 X   |             kaj je v nji?" režal se je Tinač. ~"Morda je za kak
1860 X   |          režal se je Tinač. ~"Morda je za kak mašen plašč s tistimi
1861 X   |           srebrnimi žilami, kot jih je imel óni, ki si ga lani
1862 X   |          nunah v Velesovem?" ugibal je prvi ter dostavil: "Štiri
1863 X   |         potrebovali kaj takega, ker je naš starec, če se ne motim,
1864 X   |                Plašč ni," odgovoril je Tinač, "a nekaj svetega
1865 X   |             Tinač, "a nekaj svetega je pa vendar! " ~Rekši izvleče
1866 X   |           naše babnice!" oglasil se je nekdo. Nato je potihnil
1867 X   |           oglasil se je nekdo. Nato je potihnil smeh, in vseh oči
1868 X   |        obrnile proti kraju, kjer se je med zelenim vejevjem prikazoval
1869 X   |            s seboj starega osla, ki je bil obložen s koši in drugim
1870 X   |             ali pa povsod, kamor jo je ravno nanesla usoda. Kakor
1871 X   |             nanesla usoda. Kakor se je v družbi že pripovedovalo
1872 X   |           pripovedovalo poprej, bil je Mihač zares vinjen, in ženske
1873 X   |           neprestano kričale, ko se je opotekaval pred njimi. Dospevši
1874 X   |            bodete skuhale?" vprašal je Tinač, "vsi smo lačni. Ali
1875 X   |         Barba?" ~S temi besedami se je obrnil k starki, ki je bila
1876 X   |           se je obrnil k starki, ki je bila nekaka zapovednica
1877 X   |           Kljukčevega krdela. Temno je gledala ter imela tako resast
1878 X   |        imela tako resast nos, da se je takoj videlo, da je to nestrpljiva
1879 X   |           da se je takoj videlo, da je to nestrpljiva in hudobna
1880 X   |        sneste in požrete! jezila se je Barba ter zlagala iz koša
1881 X   |           lačni požeruhi!" ~"Kdo ti je pa stopil na prst, da si
1882 X   |         imam kaj moke?" togotila se je starka. "Lahko bi je imela,
1883 X   |             se je starka. "Lahko bi je imela, pa je nimam!" ~"Potlej
1884 X   |               Lahko bi je imela, pa je nimam!" ~"Potlej si pa sama
1885 X   |         Potlej si pa sama kriva, če je nimaš, ha, ha!" ~"Sama kriva!
1886 X   |          gorico in kupi moke! Tinač je lačen, vsi bodo lačni, a
1887 X   |         skuhati jim kaj nimam! Vzel je denar, ali prišel je zopet
1888 X   |           Vzel je denar, ali prišel je zopet k nam tak, kakor ga
1889 X   |           vi taka praseta!" ~"Denar je zapil, praviš?" rjul je
1890 X   |             je zapil, praviš?" rjul je Tinač. Hipoma je skočil
1891 X   |               rjul je Tinač. Hipoma je skočil kvišku ter pri bližnjem
1892 X   |           urezal mehko šibo. "Denar je zapil in za moko ga je bil
1893 X   |        Denar je zapil in za moko ga je bil vzel!" ~"Saj ni res,
1894 X   |             res, saj laže," jecljal je Mihač ter z debelimi očmi
1895 X   |             naša postava -" govoril je Tinač in vihtel šibo po
1896 X   |            vihtel šibo po zraku, da je žvižgaje zapela. "Kako govori
1897 X   |       Kljukčevi tovarišiji, veljalo je tako; ali ni res, prijatelji?" ~"
1898 X   |             res, prijatelji?" ~"Res je!" zaklicali so vsi. ~"Lezi
1899 X   |         nikdo videl!" izgovarjal se je. ~"Zapil je vse, zapil!"
1900 X   |           izgovarjal se je. ~"Zapil je vse, zapil!" oglašale so
1901 X   |         kakor žabe v luži. ~"Kdo me je videl, prekleto!" ~"Videl
1902 X   |            ni nikdo!" pritrjeval mu je Tinač, "ali kje imaš denar?"  "
1903 X   |         Denar - denar," in Mihač se je zagledal v sivo nebo. "Denarja
1904 X   |        Izgubil sem ga!" ~"Aha, zdaj je pa sodba končana!" ~To rekši
1905 X   |           sodba končana!" ~To rekši je pograbil Tinač pijanca za
1906 X   |           vrgel na zemljo. Potem mu je pa še z večjo spretnostjo
1907 X   |             skelečih udarcev, da se je Mihaču majila koža mesec
1908 X   |         majila koža mesec dni in da je končno tulil, kakor bi ležal
1909 X   |          sredi peklenskih muk. Ječe je vstal, ko mu je bil odštet
1910 X   |           muk. Ječe je vstal, ko mu je bil odštet celi dar. Oni
1911 X   |             celi dar. Oni pa, ki ga je tepel, izpregovoril je z
1912 X   |           ga je tepel, izpregovoril je z važnim naglasom: "Zdaj
1913 X   |   prijatelje, imaš jih deset! Če ti je ljuba taka moka, pa se še
1914 X   |           vsak dan doma!" ~Tedaj se je povrnil Nacón. Ob rami mu
1915 X   |           povrnil Nacón. Ob rami mu je visela zaklana ovca, katero
1916 X   |         visela zaklana ovca, katero je bil pograbil nekje na paši.
1917 X   |            klici radosti, in nastal je hrup in hohot, da se je
1918 X   |             je hrup in hohot, da se je komaj čula beseda. ~"Kazalo
1919 X   |         komaj čula beseda. ~"Kazalo je, da ne bo soka, a sedaj
1920 X   |         kaže, da bo pečenka! kričal je Tinač. "Ho, ho! Nacón, ti
1921 X   |            dobro besedo!" odgovoril je óni ponosno. ~"Je li še
1922 X   |         odgovoril je óni ponosno. ~"Je li še dosti takih?" ~"Cela
1923 X   |      senožet se jih pase! In pastir je pol gluh, pol slep! Nekaj
1924 X   |        kuhalo v loncih!" ~Precej se je razvilo živo življenje.
1925 X   |             vlačili hosto, in Tinač je privlekel kar celo suho
1926 X   |          kar celo suho hojo, katero je bil sneg podrl nekje v gozdu.
1927 X   |             nekje v gozdu. Nacón se je spravil k vodi ter odiral
1928 X   |             lonce. Dolgonosi mož pa je nagnal Mihača, da je moral
1929 X   |             pa je nagnal Mihača, da je moral s košem v vodo ter
1930 X   |        prežati za ribami, katere mu je priganjal z dolgim drogom.
1931 X   |        učite, vi mlajši," ponavljal je Tinač obilokrat, "in če
1932 X   |           preživimo!" - ~Ves ta čas je slonel vitez Sonce na strani
1933 X   |         umazano družbo, s katero ga je bila spravila v dotiko bridka
1934 X   |             ostre jutranje sape, ki je srpo brila med vejevjem
1935 X   |           do kosti. Polastila se ga je bila po prebedeli noči velika
1936 X   |    razburjenega duha, in neprestano je koval naklepe, kako bi si
1937 X   |             v tej grozni stiski. Če je dvignil pogled po hribu
1938 X   |            po hribu navzgor, opazil je brez težave stari stolp
1939 X   |      Turjaškega grada. In takrat ga je pretresavala zavest, da
1940 X   |         zidinami tisto bitje, ki mu je bilo na svetu najdražje.
1941 X   |            svetu najdražje. V obupu je škripal z zobmi in v svoji
1942 X   |          duplo v deblo, pri katerem je slonel. ~Tik viteza je čepel
1943 X   |      katerem je slonel. ~Tik viteza je čepel na zelenem mahu dijak
1944 X   |           zelenem mahu dijak Vid in je sopel v otrple roke ter
1945 X   |      zobovjem. ~"Vid," izpregovoril je Sonce, "tukaj ne moreva
1946 X   |         milostivi gospod!" vzdihnil je dijak. "Tudi so vrata zaprta
1947 X   |           bodo! In v grajskem jarku je voda globoka!" ~"Kar ni
1948 X   |          ječo. Pater Theobaldus nam je časih pripovedoval, da imajo
1949 X   |        zlatega dneva luči in da jih je končno oglodala podzemeljska
1950 X   |            Marija!" ~"Turjaški grad je slabega spomina pred Bogom!"
1951 X   |         spomina pred Bogom!" tarnal je Vid. "Pravijo, da se je
1952 X   |             je Vid. "Pravijo, da se je tam skrival Primus Truberus,
1953 X   |         skrival Primus Truberus, ki je bil največji krivi prerok,
1954 X   |      največji krivi prerok, kar jih je po Karnioliji trosilo lažnivo
1955 X   |        peklenskem ognju! Tu gori se je skrival Primus Truberus
1956 X   |        Truberus in prikazoval se mu je sam satan in skupno sta
1957 X   |        polili s smolo! Vidite, tako je branil svoje delo satan,
1958 X   |         branil svoje delo satan, ki je že od nekdaj gospodaril
1959 X   |         gradu! Pravemu kristjanu se je tedaj bati te zidine, in
1960 X   |            skušnjavo!" ~"Moja stvar je pravična in ne bojim se
1961 X   |         peklenskega zapeljivca! Res je, že dolgo časa se nisem
1962 X   |         mizi nisem pristopil, kakor je ukazano! A Bog me bode varoval
1963 X   |           nje, ki nima pregrehe ter je čista kakor jutranja rosa!" ~"
1964 X   |            ravno včeraj sem čul, da je krenil oče Winibaldus proti
1965 X   |          vrečo, menil bode vsak, da je naju poslal pater gvardijan,
1966 X   |          gospo Ano Rozino." ~"Dobra je tvoja misel, Vid, in če
1967 X   |            vrečo jim odkupi!" ~Nato je Vid vstal ter pristopil
1968 X   |           Moj gospod," izpregovoril je, "kupil bi rad to meniško
1969 X   |        vsakdo, plačal pa nič!" Tako je kričal Tinač ter kazal svojo
1970 X   | nezadovoljnost zaradi viteza, ki se je hotel po njegovem mnenju
1971 X   |          pusti tu svojega konja, ki je več vreden, kot ne vem kaj.
1972 X   |             naj gresta," oglasil se je Nacón. "Sedaj bode skuhana
1973 X   |          Meni tudi prav!" odgovoril je Tinač čmerno. "Naj gresta,
1974 X   |           če se več ne vrneta, naša je ta stvar! In kar dobim za
1975 X   |             In kar dobim za meniha, je moje. Sam prislužil, sam
1976 X   |       prislužil, sam jedel!" ~Tu se je obrnil k dijaku: "Idi k
1977 X   |             za gotovo zvedel, da jo je nosil še sveti Frančišek
1978 X   |        skoraj zastonj. En cekin, pa je prodana!" ~Z glasnim smehom
1979 X   |            odiranje. Vitez Sonce pa je moral šteti rumeni denar,
1980 X   |         šteti rumeni denar, samo da je potolažil drha, ki ga je
1981 X   |            je potolažil drha, ki ga je nerada puščala s pogleda.
1982 X   |         puščala s pogleda. Potem se je odpravil z dijakom na usode
1983 X   |             izginila v logu, ukazal je Tinač dvema svojih postopačev,
1984 X   |         zopet v zanki!" ~Zgodilo se je, kakor je zaukazal vodja. ~
1985 X   |                Zgodilo se je, kakor je zaukazal vodja. ~
1986 XI  |                          XI  Medtem je vitez Sonce s svojim mladim
1987 XI  |      korakal navzgor. Visoko drevje je raslo naokrog ter napravljalo
1988 XI  |        napravljalo gosto streho, da je skoraj niso mogli predreti
1989 XI  |          sončni žarki. Tu in tam se je steza popolnoma izgubila,
1990 XI  |             plezati navzgor. Od vej je kapalo. Vladala je samotna
1991 XI  |           Od vej je kapalo. Vladala je samotna tišina, katero je
1992 XI  |           je samotna tišina, katero je tu in tam premotilo ostro
1993 XI  |        svedranje žolne; oglašala se je tudi sedaj in sedaj drobna
1994 XI  |          svojem ležišču, odrinil jo je kakor blisk po bregu. Še
1995 XI  |        blisk po bregu. Še celo srna je pogledala časih iz zelenega
1996 XI  |             malo ravan, prikazal se je zopet stari stolp starega
1997 XI  |         starega gradu in v gozdu se je pričelo svetiti, kar je
1998 XI  |             je pričelo svetiti, kar je pričalo, da sedaj in sedaj
1999 XI  |            poneha stari gozd. Treba je bilo pozornost obračati
2000 XI  |      grajskim hlapcem. Na tem mestu je zlezel naš vitez v meniško