Part

3001 XIII|          mizi. Od srda tresla se mu je roka in z groznega, bledega
3002 XIII|            Cesar Augustus!" zatulil je Aricaga ter se brez zavesti
3003 XIII|           mizo. Juriju Ljudevitu pa je otrpnila roka, da ni mogel
3004 XIII|           od ust vzeti. Prst, ki ga je tiščal pri petelinu, zavil
3005 XIII|           pri petelinu, zavil se mu je krčevito: orožje se je izprožilo
3006 XIII|           mu je krčevito: orožje se je izprožilo in začulo se je
3007 XIII|           je izprožilo in začulo se je votlo donenje po široki
3008 XIII|        dvorani. Ondi pri mizi pa se je Jurij Ljudevit zgrudil v
3009 XIII|           lahki list v jeseni. ~Vse je bilo preplašeno. Samo Leopoldus
3010 XIII|    preplašeno. Samo Leopoldus ostal je miren in ponosen. Mrzlo
3011 XIII|             miren in ponosen. Mrzlo je izpregovoril: "Vidite, vitez
3012 XIII|         kralje in berače, odvzel mi je posel za ta slučaj. Čast
3013 XIII|           Čast in hvala mu! Naša pa je dolžnost, da se spominjamo
3014 XIII|              Pater noster!" ~Glasno je molil in cela družba morala
3015 XIII|         molil in cela družba morala je moliti z njim. ~
3016 XIV |         visoki stanovi cesarju. bil je to dan največje slavnosti,
3017 XIV |       radovedno občinstvo, katerega je bila že takrat Ljubljana
3018 XIV |              Z milostjo sprejela se je ta prošnja. v dolgo vrsto
3019 XIV |              Na prvem mestu korakal je vrhovni dedni reditelj Henrik
3020 XIV |        rediteljstva. Za njim stopal je Herbart grof Turjaški, nadomeščal
3021 XIV |           grof Turjaški, nadomeščal je brata Volka Engelbrehta,
3022 XIV |         brata Volka Engelbrehta, ki je bil tiste čase tudi vrhovni
3023 XIV |       maršal v deželi. Istotako bil je Volk Engelbreht vrhovni
3024 XIV |         visoki službi nadomeščal ga je ta dan Janez Andrej grof
3025 XIV |     Neposredno pred cesarjem stopal je deželni glavar; za njim
3026 XIV |             grof Leopold Blagaj, ki je nosil v oslabelih rokah
3027 XIV |            cerkvenimi vrati sprejel je stari škof s Pedene svetli
3028 XIV |        spremil v katedralo, kjer se je takoj pričela slovesna božja
3029 XIV |           svetem obredu povrnilo se je vse v škofji dvorec. Tam
3030 XIV |             prestol, na katerega se je cesar usedel. Okrog njega
3031 XIV |             dedni dvorniki. Vsakemu je bilo do pičice skoraj odkazano
3032 XIV |            odkazano mesto, kamor se je moral postaviti. Na cesarjevi
3033 XIV |           Na cesarjevi desnici stal je deželni maršal z golim mečem; "
3034 XIV |           zatiškega opata, katerega je trla huda bolezen. Na levici
3035 XIV |        levici cesarjevi postavil se je deželni kancelar Janez Hoahim
3036 XIV |       Hoahim grof Zinzendorf, ki se je prvi z besedo oglasil ter -
3037 XIV |    vladarjevo. Za njim izpregovoril je Herbart Turjaški ter naglašal
3038 XIV |          visokega vladarja. Govoril je tako, kakor se ob enakih
3039 XIV |             dandanes govori. Mogoče je, da se danes še bolj klečeplazi,
3040 XIV |           še bolj klečeplazi, kakor je bilo tedaj v navadi, ko
3041 XIV |          bilo tedaj v navadi, ko se je v deželnih stanovih časih
3042 XIV |         odgovoren za besede, katere je govoril pred cesarjevim
3043 XIV |    prestolom. Dotični ogovor skoval je bil Volk Engelbreht, in
3044 XIV |    Engelbreht, in stari vojak se ga je bil z veliko težavo naučil
3045 XIV |          pamet. Končno izpregovoril je tudi Leopoldus ter je svojim
3046 XIV |  izpregovoril je tudi Leopoldus ter je svojim zvestim stanovom
3047 XIV |            Državni kancelar prebral je potem prisego. Prvi je prisegel
3048 XIV |      prebral je potem prisego. Prvi je prisegel deželni glavar,
3049 XIV |            Po priseganju pričelo se je poljubljanje roke. Tudi
3050 XIV |          poljubljanje roke. Tudi tu je bil deželni glavar prvi,
3051 XIV |             deželni glavar prvi, ki je pritisnil poljub na belo
3052 XIV |           Ali navzlic temu bilo jih je več od 250 glav, katerim
3053 XIV |             od 250 glav, katerim se je dodelila sreča, da so smeli
3054 XIV |       zvršenem poljubljanju krenila je cela svetla družba znova
3055 XIV |             znova v cerkev, kjer se je zapela zahvalna pesem. Na
3056 XIV |             svoje muškete. ~Tako se je izkazala čast Bogu in cesarju.
3057 XIV |            Bogu in cesarju. Nastala je potreba, skrbeti tudi za
3058 XIV |          telesni blagor. Prvi sedel je k mizi vladar sam. Njemu
3059 XIV |           mizi vladar sam. Njemu se je pogrnila miza v škofovi
3060 XIV |         miza v škofovi palači; bila je to dolga miza, ali pri nji
3061 XIV |             miza, ali pri nji sedel je sm Leopoldus, in dedni dvorniki
3062 XIV |         tega osamljenega obreda bil je nekoliko teatraličen: v
3063 XIV |     ceremoniji smejali. Tedaj pa se je umel tak obred sam ob sebi,
3064 XIV |          deželni stanovi. Leopoldus je s cesarskim ponosom zaužival
3065 XIV |        gospodje. Na desnici stal mu je grof Herbart Turjaški z
3066 XIV |       grobom! Pri prvi kupi, katero je ponudil točaj Herbart Kacijanar
3067 XIV |             Druga gospoda obedovala je v poslopju bratovščine svetega
3068 XIV |         svetega Rešnjega telesa, to je v sedanjem župnem dvorcu
3069 XIV |         bogato pogostili. Zbralo se je skoraj sto lačnih in žejnih
3070 XIV |         pregleduje, opazi takoj, da je od tedaj skoraj že vse zamrlo
3071 XIV |            ni sluha o njih. In prav je tako! Da so se ti nemški
3072 XIV |       slovenski naši deželi! ~Cesar je v židani volji dokončal
3073 XIV |            V svoji milosti poklical je k sebi sedaj tega, sedaj
3074 XIV |      izpregovori tako glasno, da se je dobro umelo po dvorani: "
3075 XIV |     gospodje naokrog in vzbudilo se je živahno gibanje med bleščečo
3076 XIV |        ničesar ne ve. Zinzendorf pa je odhitel iz dvorane. V tistem
3077 XIV |            V tistem trenutku mignil je Leopoldus deželnemu glavarju,
3078 XIV |         globokim poklonom pristopil je Volk Engelbreht. ~"Sporočite
3079 XIV |      visokim stanovom," ogovoril ga je cesar milostivo, "da so
3080 XIV |               Volk Engelbreht hotel je ravno zahvalo izreči za
3081 XIV |     kancelar Zinzendorf. Ob roki pa je vodil gospo Ano Rozino,
3082 XIV |             gospo Ano Rozino, ki se je žarila v svoji lepoti, katero
3083 XIV |       žarila v svoji lepoti, katero je povikševala sreča, iz pogledov
3084 XIV |        pogledov ji kipeča. Za njima je vstopil tudi vitez Sonce
3085 XIV |           pri vratih. Zinzendorf pa je vodil mlado gospo v sredi
3086 XIV |          cesarjevega sedeža. Tam se je zgrudila Ana Rozina na kolena
3087 XIV |             na kolena in rdečica ji je čez in čez zalila zorno
3088 XIV |      sramežljivosti in tesnobi bila je krasnejša od Diane, katero
3089 XIV |              Z dopadenjem oprilo se je na njo cesarsko oko, dolgo,
3090 XIV |           skoraj predolgo. Potem pa je izpregovoril Leopoldu proti
3091 XIV |            Engelbrehtu podaljšal se je vidoma bledi obraz. A bil
3092 XIV |           vidoma bledi obraz. A bil je toliko dvorni, da je jadrno
3093 XIV |            bil je toliko dvorni, da je jadrno pristopil, trepetajoči
3094 XIV |           lastno svojo gospo. Če si je potem doma roko umival,
3095 XIV |     pripoveduje. ~Tudi Leopoldus se je dvignil s sedeža ter vzel
3096 XIV |         Rozine ter ji - prej kot se je družba zavedela od strmenja -
3097 XIV |           sem njeno čednost - dejal je potem zveneče ter z ostrim
3098 XIV |            okrog sebe. "Mnenje naše je tako, da ni samo rojstvo
3099 XIV |      cesarskemu gospodu!" ~Prihitel je vitez Janez in na kolenih
3100 XIV |          poljubil roko, s katero se je danes nanj usipalo toliko
3101 XIV |       usipalo toliko milosti. Cesar je še mnogo govoril ž njim
3102 XIV |            Ano Rozino. Končno pa ju je odpustil z največjo milostjo
3103 XIV |       Nekateri so hoteli videti, da je pri teh besedah cesar ostro
3104 XIV |            Vajkarda. Prav gotovo pa je tedaj opiral svoj pogled
3105 XIV |            v polkovnika Aricago, ki je nekje tam v kotu skrival
3106 XIV |             Po beli Ljubljani pa se je kakor blisk razširila vest
3107 XIV |           in njegovi soprogi. In ko je visoki vladar zapuščal belo
3108 XIV |       klical "Vivat Leopoldus", kot je bil vitez Janez Sonce.~