Part

 1 I   |           tale! Deželnih stanov soud vitez Janez Sonce se je bil zaljubil
 2 I   |            mu pobijali okna. Ali naš vitez se je ta čas sončil v ljubezni
 3 I   |               ki ga je brezvestni ta vitez vtisnil na svetlo bleščečo
 4 II  |          svete cerkve in ne posvetni vitez, kar bi bil morda kdo sklepal
 5 II  |               kakor bi bil mladi naš vitez brez las! Dasi je to pokrivalo
 6 II  |           Leopoldus!" vzklikne mladi vitez ter se ponosno dvigne v
 7 II  |              potem, čutivši, da hoče vitez še govoriti, "ali vam teče
 8 III |              sukalo največ govorice. Vitez Janez Sonce, ki je ravno
 9 III |              bolj pa zategadelj, ker vitez Sonce ni bil nikakor opravljen
10 III | širokoustnika Aricaga!" odgovoril je vitez zaničljivo. ~"Hudiča!" zatulil
11 III |            manifest, s katerim se je vitez Janez Sonce klical v boj,
12 III |         potrpežljivostjo je poslušal vitez Sonce tirade, s katerimi
13 III |            Vivat sonce!" zakričal je vitez ponosno. ~Prijtelji Jurija
14 III |         izpregovoril besedice, ko je vitez Sonce mirno odjezdil iz
15 IV  |           bili prepričani, da se ima vitez Sonce ostro kaznovati. Sklenili
16 VI  |              prašni cesti. Bil je to vitez Janez Sonce in je s sabo
17 VI  |         povejte, ljubi moj gospod!" ~Vitez Sonce je nabral mladostni
18 VI  |             kar aso one hotele. Tudi vitez Sonce je bil tak zakonski
19 VI  |             videti več človeka. ~Sam vitez Sonce je bil še na potu.
20 VI  |              v mestu!" tolažil jo je vitez. ~"In vi imate tudi krasen
21 VII |            na pragu obstala. ~Bil je vitez Sonce! Lasje so mu razmršeni
22 VII |           plemenitim gospodom! To je vitez Janez Sonce, preplemenite
23 VII |              se še spominjaš? In naš vitez ima njegovo hčer sedaj!" ~"
24 VII |      Ljudevit s svojim življenjem!" ~Vitez Sonce je škripal z zobmi. ~
25 VII |           strupena ironija. ~"Gospod vitez, ali so to vsi dokazi, kar
26 VII |              so slabi dokazi, gospod vitez!" ~Knez se je lahno smejal.
27 VIII|      Ljudevit: "Kaj vi tu počenjate, vitez Sonce?" Dostavil je hudobno: "
28 VIII|            njem, odgovoril je vendar vitez Sonce navidezno prav mirno: "
29 VIII|             je "in to je vaša sreča, vitez Sonce!" ~"Kaj naj vam koristi
30 VIII|            Pri poti" - nadaljeval je vitez, "ki vodi navpik h gradu
31 VIII|             lahko brez skrbi, gospod vitez, da pridem tja!" ~Jurij
32 VIII|                Tudi se vrnem, gospod vitez. O tem so mi poroštvo mojega
33 VIII|              Turjaku, o tem ni mogel vitez Sonec dvojiti. Besede, katere
34 VIII|           kuharica," izpregovoril je vitez, "to vem predobro. Čakaj,
35 VIII|        Rozino!" ~Vzdihovaje je iskal vitez v svojem žepu po denarju. ~"
36 VIII|         Sonce!" ~"Kaj," začudi se je vitez, "ti se braniš denarja?
37 VIII|           rad kunce strelja. ~Ko sta vitez Sonce in njega siromašni
38 VIII|           stric, Vid?" začudil se je vitez. ~"Da, moj stri je to, gospod
39 VIII|                Odloži nož," je dejal vitez, s silo ukrotiš svojo strast, "
40 VIII|              trideset," zjezil se je vitez. "Sedaj pa govori o gospe
41 VIII|            mi pomagaš!" odgovoril je vitez hitro. ~"Hi, hi, to je poštena
42 VIII|              Na Turjak!" vzklikni je vitez ponosno. ~"Na Turjak!" viknil
43 VIII|            za križem. ~Medtem je bil vitez Sonce že odhitel po vrtni
44 X   |           sam ponuja!" ~"In ta bledi vitez tu pa tam," dostavil je
45 X   |           skoraj nič nosa; "ta bledi vitez se mi tudi ne vidi, da bi
46 X   |                 Ves ta čas je slonel vitez Sonce na strani ob deblu
47 X   |        tovariši izborno to odiranje. Vitez Sonce pa je moral šteti
48 XI  |                        XI  Medtem je vitez Sonce s svojim mladim spremljevalcem
49 XI  |              tem mestu je zlezel naš vitez v meniško obleko, ki mu
50 XI  |       osamljenosti.  Mesto, kjer sta vitez Sonce in dijak Vid dospela
51 XI  |           sovražnega napada. ~Ko sta vitez in mladi njegov spremnik
52 XI  |              je videl!" odgovoril je vitez in smilil se mu je ubogi
53 XI  |         nemških vojakih?" vprašal je vitez. ~"Hvala za vprašanje, sveti
54 XI  |          praviti o vaši hrabrosti!" ~Vitez Sonce je lagal, ker do tistega
55 XI  |           preslavni grad!" ~Dijak in vitez sta se ujela s pogledi in
56 XI  |             pred vstajajočim soncem. Vitez Sonce je z radostjo opazoval,
57 XI  |              odpuščanja ne dobilo." ~Vitez Sonce je govoril te besede
58 XI  |            ravnali po nji, senjor." ~Vitez Sonce je utihnil ter nabral
59 XI  |              kako je žalosten gospod vitez Janez!" ~Ravno v tistem
60 XI  |           grad. ~*  Tomaž Ručigaj in vitez Sonce sta še vedno sedela
61 XI  |            Lutrovi sobi?" vprašal je vitez s tresočim glasom. ~"Dá,
62 XI  |              mu klopotale čeljusti. ~Vitez Janez je v trenutku izprevidel
63 XI  |          hotelo zriniti skozi njega. Vitez Sonce obrnil se je z obrazom
64 XI  |               kjer se ga je polastil vitez Janez. ~"Nedolžen!" zastokal
65 XI  |     debelejši postajal. Tudi je imel vitez toliko previdnosti, da se
66 XI  |      Turjaškega grada. ~Ravno, ko je vitez hotel pri oknu izginiti,
67 XI  |             ravnokar slonel in ječal vitez Janez - bil je prazen. Na
68 XII |            ti je gospod?" ~"Imenitni vitez Janez Sonce." ~"Do sedaj
69 XII |            za svojega moža?" ~"Pravi vitez mora biti ta tvoj gospod!" ~"
70 XII |         ključem! Njen mož, naš ubogi vitez Janez, pa tiči v grmovju
71 XII |              je resnica. Ko je danes vitez Sonce hotel v grad, streljali
72 XII |             krvavo rano odriniti!" ~"Vitez Sonce!" ~In Volk Engelbreht
73 XII |              razložim, česa je iskal vitez Sonce na Turjaku. Če mi
74 XII |             govoril, Veličestvo! " ~"Vitez Sonce!" oglasil se je tu
75 XII |              pri gradu pričakuje nas vitez Sonce in hrepeni, pritožiti
76 XIII|            napel oči - kazal je tudi vitez Sonce bledo svoje lice in
77 XIII|            je izpregovoril: "Vidite, vitez Sonce, sodnik, ki bode nekdaj
78 XIV |             Za njima je vstopil tudi vitez Sonce ter obstal pri vratih.
79 XIV |    cesarskemu gospodu!" ~Prihitel je vitez Janez in na kolenih poljubil
80 XIV |         Vivat Leopoldus", kot je bil vitez Janez Sonce.~