Part

 1 II  |          je po izreku: ne sodi, da te ne bodo sodili! ~Sicer pa
 2 III |       Dobrodošel v Karniolijo! Bog te pozdravljaj v domovini!"
 3 III | kirasirskega poka Ferrari! A sedaj te z vso resnostjo vprašam,
 4 III |      skrbeh in kaj naj počnemo, če te izgubimo? Povej mi torej!" ~
 5 III |          želodcu, ha, ha!" ~"Da bi te vrag pekel na sodni dan!"
 6 III |          zjezi se Aricaga. ~"Ko so te odnesli tvoji dobri kirasirji -
 7 III |           Turjačani so ti v deželi te oblasti, da dosežejo, kar
 8 III |      klicali v boj! ~"Poklicali so te," dejal je zavestno, "štirje
 9 III |         ljubo poprijeli za meč, da te v pravičnem boju ponižamo,
10 III |            boju ponižamo, kakor bi te ponižal tvoj oče, ko bi
11 III |           bodete nekdaj obžalovali te besede. Obžalovali, pravim
12 IV  |       zvečer bodem tam. Pričakujem te!" ~"Vaša milost, gotovo
13 V   |        nisi moje sestre sin, ne bi te že davno pogledal več, tako
14 V   |            Ugani, pa ti plačam vrč te nemške godlje, s katero
15 V   |           nič! Kaj čem z nauki?" ~"Te nam dajejo očetje jezuitje!"
16 V   |       izvrstnim prijateljem, da bi te položili na hrastovo mizo
17 V   |         tako napredoval, postaviti te hočemo na višje mesto, tako
18 V   |           svojim stricem. ~"Rektor te kliče, Marcus Tullius!" ~"
19 V   |    pričakujemo!"  "Naj tedaj pride te sem?" ~"Kam pa? Ali meniš,
20 V   |         ali mi bodeš odgovoril, če te vprašam?" ~"Če bo vprašanje
21 V   |            vladiko, korarje in vse te velike gospode!" ~"A kaj
22 V   |           No pa ga le skrivaj, saj te dobro poznam. Ko sem bil
23 V   |            in odgovarjaj nato, kar te bom vprašal!" ~"Vse, kar
24 V   |        Quintus. ~"Oho, prijatelji! Te latinščine ne umejem! Kje
25 VI  |             Težko smo jih obrzdali te Uskoke, in neprestano so
26 VI  |         čevljarček z brega, "potem te ne poznamo!" ~"Jaz pa tebe
27 VI  |         morda prinese kaj pisma za te, ki si vendar turškega sultana
28 VI  |           ti še nekaj pošilja, kar te bode gotovo še bolj veselilo!
29 VI  |            žene s seboj, tiste, ki te pretepa po tihi noči in
30 VI  |            pretepa po tihi noči in te strahuje! Pa reci, če ni
31 VII |          Odpusti mi, Waicharde, da te nisem takoj seznanil s tem
32 VIII|    življenje!"  Godrnjaje pri sebi te besede prestopil je nekolikokrat
33 VIII|           redu pripravljeno, sicer te dam pretepsti kakor psa!" ~"
34 VIII|          je Jurij Ljudevit govoril te besede ter hotel stopiti
35 VIII|           k njemu, Vid! In v svilo te bom oblačil, tebe in tvojega
36 VIII|       Sonce! Ali mi jih odštejete, te cekine, hej?" ~"Dam ti jih,
37 VIII|       pomagaj, ti se nam množi, da te bo kočno poln klobuk! Amen!" ~
38 IX  |            je zemlja tresla. In tu te je čakala tvoja bridka nesreča,
39 IX  |        dobri ljudje! Ne zameri, da te tikam, pa me še ti, pa bo
40 X   |          pasti in v nevarnosti, da te ne raztezajo s kolesom.
41 X   |            koši in drugim pohišjem te tolpe, ki ni bila nikjer
42 X   |          videl, prekleto!" ~"Videl te ni nikdo!" pritrjeval mu
43 X   |         kristjanu se je tedaj bati te zidine, in prosim vas, premilostivi
44 X   |        grad Turjaški, spominjal se te bodem, da ati ne bode trega
45 X   |        bilo Kljukca doma. "Oho! Iz te moke ne bode kruha! Povej
46 X   |         treh cekinov ne morem dati te svete obleke. Reci mu, da
47 XI  |           pride z ostanki vrsta na te! Ali niso to pošteni nauki,
48 XI  |            Če pa ostaraš, pozabijo te lepo, prav kakor tudi pozabijo
49 XI  |            trpeli, santo padre, za te ljudi, in sedaj so nas pozabili,
50 XI  |             Vitez Sonce je govoril te besede s pobožnim naglasom. ~"
51 XI  |      jagnje okrog volka. In jaz bi te raztrgal, raztrgal, kot
52 XI  |           pametna kdaj in kaj sram te naj bo, če si pri tujih
53 XI  |         imaš ključe, Marjanica! Če te je strah iti v klet, daj
54 XI  |      zastonj žrl pri grofu!' Ravno te besede je govoril gospod
55 XI  |           koliko sem jaz storil za te Turjačane!" ~"Veliko ste
56 XI  |             da so se kar šibile. A te veje so bile visoko od zemlje,
57 XI  |       svoje revščine. Zbrale so se te solze v studenec, ki je
58 XI  |          je Jurij Ljudevit. "Da bi te peklo požrlo! Z gospo Ano
59 XI  |              pričel je potem, 'saj te poznam, da si zanesljiv
60 XII |            s slamnatih streh - ali te so bile preoddaljene in
61 XII |           gospodje na Turjaku? He, te prav umem?" ~"Prav, prav!
62 XII |        nemilostno je govoril cesar te besede. Z globokim poklonom
63 XII |           Knez Lobkovic je govoril te besede poačsi in mirno.
64 XII |       smrtnem ležišču vse pozabil, te ljubezni, Janez Vajkard,
65 XII |         Volk Engelbreht je govoril te besede s tako izvrstno premišljenim
66 XII |     dvigniti do najvišjega vrhunca te slave, udaril me je Bog
67 XII |           ti še drugo oko in vržem te v Savo, pod Podveškim vrbovjem,
68 XII |         pod Podveškim vrbovjem, da te požro sulci in lipani! Sam
69 XIII|            na hrbet pribijaš! Vrag te vzemi! Znaš li, kj je to,
70 XIII|           vseh nebeških vragov, za te besede ti vzamem umazano
71 XIII|          nalil cevko z vinom. "Bog te živi, pobratim Simonovi'
72 XIII|            marsikaj videl!" ~"Rada te poslušava, pobratim Aricaga!"
73 XIII|            tudi rože cvetó. Ali če te preganja vrag, vzame ti
74 XIII|            Kako vse drugače je, če te umori rdeče vince! Kot bi