Part

 1 I   |           ter mu pobijali okna. Ali naš vitez se je ta čas sončil
 2 II  |           dalje, kakor bi bil mladi naš vitez brez las! Dasi je
 3 II  |           ki so mu tičale ob petah, naš junak ni napravljal vojaškega
 4 II  |            Schönleben, "in ako hoče naš Bog, ki je ustvaril vse,
 5 II  |     krutosrčni Turčin! Ali oba bode naš Leopoldus potolkel, kakor
 6 II  |           pa se spominjam, kar poje naš pesnik: ~Omnibus semper
 7 III |              kakor bi bil slep! Ker naš Jurij Ljudevit je počenjal,
 8 III |             deževna lužina, stal je naš Jurij Ljudevit trdno kakor
 9 III |            smrt!" ~Umolknil je. Ali naš Aricaga je bil sedaj radovednejši
10 III |           enega! Čudim se le, da se naš Ludovicus ni silil vmes!" ~
11 III |      dostavil je ironično, "da bode naš Ludovicus svoje prste vmes
12 V   |        godlje, s katero slepariš za naš dobri in pošteni denar!" ~"
13 V   |          samo za denar, kakor pravi naš ,pactum'; ali kako že imenujete
14 V   |   zaklenjena in še sedaj so odprta. Naš vrata pa spi in težki ključ
15 V   |          tovariši. ~"A kje je danes naš Marcus Tullius, naš Cicero!
16 V   |           danes naš Marcus Tullius, naš Cicero! vprašal je rektor
17 V   |             sedaj! Volk Engelbreht, naš slavni deželni glavar, pa
18 VI  |      špektakul", kakor pravi slavni naš Valvasor, dvignila se je
19 VI  |            žalostno je moral umreti naš dragi vicedom Jožef Rabatta?" ~"
20 VI  |         jedli surovo meso, o tem mi naš Joannes Ludovicus ničesar
21 VI  |             kruljavi radovednež res naš znanec Kljukec. V tistem
22 VI  |           mislil, da mi je preljubi naš gospod poslal zadnjo, prebridko
23 VI  |            za nas!" ~Zopet je hotel naš kruljavi poštenjak kaj pobožnega
24 VI  |        gospoda, za dobro gospo! Oče naš!" ~In lopov je pričel res
25 VII |            ima Leopoldus, presvetli naš vladar, baje tudi nekoliko
26 VII |            mi pomaga Jezus Kristus, naš odrešenik!" ~"Mi, ki živimo
27 VII |       vendar se je zgodilo tako! In naš Turjačan je moral umreti,
28 VII |           ima li kaj vpliva ali ne! Naš Janez Vaccano je postal
29 VII |             ako se še spominjaš? In naš vitez ima njegovo hčer sedaj!" ~"
30 VII |          Ali vendar mi je usmiljeni naš Bog z mogočnim svojim prstom
31 VII | izpregovoril je končno knez, "če je naš Ludovicus napravil kako
32 IX  |            zelo sloveč, kakor pravi naš letopisec, in to zategadelj,
33 IX  |         oltar v pogorski cerkvici! ~Naš letopisec nam je še celo
34 IX  |           und Ausländer!" Tako piše naš letopisec, in mi radi verujeo,
35 IX  |         svojo govor, o katerem piše naš letopisec, da je bil "eine
36 IX  |            spremstva, o katerem nam naš letopisec na drobno poroča.
37 IX  |        blazini ključe mesta. Ker je naš letopisec vsakega govornika,
38 IX  |              O njegovem govoru trdi naš letopisec, da je bil umljiv
39 IX  |             grada Turjaškega, ljubi naš tajni svetnik? Janez Vajkard,
40 IX  |             svetnik? Janez Vajkard, naš ljubljeni ajo, pravi je
41 IX  |           Jutri popoludne utegnemu! Naš ljubi stric bode hotel na
42 IX  |         tedaj vas Bog ohrani, dragi naš tajni svetnik!" ~Z globokim
43 IX  |    Veličanstvo?" ~"Gotovo, gotovo! ,Naš ljubi ajo!' bil si imenovan!" ~"
44 IX  |            Na Turjak hoče, na stari naš grad!" ~"Na Turjak," odgovoril
45 IX  |       polnem ornatu. Pohvalo omenja naš letopisec vse govore, samo
46 IX  |             kaj je dalo temu povod; naš baron Valvasor je bil občuten
47 IX  |        mestno hišo si je bil izbral naš znanec Kljukec svoje prostorček
48 IX  |           pa je ravno hotel zvedeti naš pošteni Kljukec. Ničesar
49 X   |           hotel zapustiti pogum, in naš Kljukec se je pričel tresti
50 X   |           ondi sami berači. Kmet je naš gospod, ob njem živimo.
51 X   |      potrebovali kaj takega, ker je naš starec, če se ne motim,
52 X   |              Radoveden sem, bode li naš starec kaj cvenka izvabil
53 XI  |              Na tem mestu je zlezel naš vitez v meniško obleko,
54 XI  |         dejal nam je senjor Montez, naš slavni zapovednik, sto in
55 XI  |          nikdar pozabil, kdaj ti je naš capitano dodelil vstop v
56 XI  |              In to ni malenkost!" ~"Naš gospod Bog ne bode napravljal
57 XI  |        spodaj na dvorišču, jutri bo naš Tomaž cel ljubi dan čas
58 XI  |            pa je prvič izpregovoril naš preljubi gospod Jezušček: '
59 XI  |              katere je izpregovoril naš gospod Odrešenik potem ko
60 XI  |            popoludne pripodil se je naš Jurij Ljudevit na Turjaški
61 XI  |             kaj počenja obstreljeni naš vrabič ondi!" ~Drli so na
62 XII |       opazovati, kako bo raztezaval naš Lobkovic svoj obraz, ko
63 XII |          premilostivega gospoda!" ~"Naš Lobkovic," izpregovoril
64 XII |             za kratek čas zapustiti naš dvor. Zajezdite konja in
65 XII |           gosti šumi okrog vode, bi naš knez ne bil čul niti najmanjšega
66 XII |            ležala mu je podkev, ali naš Kljukec se je delal, kakor
67 XII |           težkim ključem! Njen mož, naš ubogi vitez Janez, pa tiči
68 XII |    nezakonskega sina!" vzkliknil je naš knez znova in v duhu je
69 XII |            sedaj in sedaj omedleti. Naš glvar je torej skesanega
70 XII |           nezakonskega v hiši kakor naš Janez Vajkard? Ha!" ~"Janez
71 XIII|        potem zarila v leseni strop. Naš kornet je zarjul kot zaboden
72 XIII|              To vama je bil gospod, naš baron Jankovi'c! Večna slava
73 XIII|            Bil je ravno vstopil pod naš barjak in pod načelništvo
74 XIII|           doma za materinim krilom. Naš gospod, vrli baron Jankovi'