Part

 1 II  |    mnenje?" odgovori oni mehko. "Jaz sem služabnik božji in ravnati
 2 III |           Ti si, Aricaga!" ~"Da, jaz, Janez Aricaga, polkovnik
 3 III |        drugi tvoji prijatelji, a jaz sem hotel polku pokazati,
 4 III |       obkrožena njena podoba! In jaz sem menil, da je boginja.
 5 III |       dan! In ali misliš, da bom jaz požiral v želodec, kar mi
 6 III |         se hočete ta dan boriti! Jaz bi si za svojo osebo štel
 7 III |          se, če menite, da bodem jaz, Volk Engelbreht Turjaški,
 8 III |         k svetemu opravilu kakor jaz, ki ima vendar nekaj več
 9 IV  |          že dolgo čakaš, Vid?" ~"Jaz potrebujem zanesljivega
10 IV  |            Moj Bog, kako naj vam jaz pomagam! Kakor bodo sklenili
11 V   |        tako kakor ga presleparim jaz nocoj to noč! In ti, Augustule,
12 V   |          pa? Ali meniš, da bodem jaz za njim lazil! Ali meniš,
13 VI  |          potem te ne poznamo!" ~"Jaz pa tebe dobro poznam, čevljarska
14 VI  |       meso, Bog pomagaj!" ~"Tudi jaz sem čula o tem," odgovorila
15 VII |        dni -- mi Wolfgange -- in jaz jim bodem stal na čelu,
16 VII |          jim bodem stal na čelu, jaz bodem vse pripravil, da
17 VII |          A vse to bodem napravil jaz, ki sem -- kakor polip --
18 VII |        zateči k vam, pravijo, in jaz menim, da to ni prazna govorica!" ~
19 VIII|      zbrna koklji pod perutmi, a jaz bodem prezebal kakor vrabec
20 VIII|     turjaško sadje, to je res! A jaz čem denarja, cekinov, kakor
21 VIII|         vam zgodi? Nič! Če bi pa jaz vas dregnil na noht, pravi
22 VIII|         In če se zgodi in če bom jaz tebi in tvojim prijateljem
23 IX  |          prevzel tega govora!" ~"Jaz sem govoril v Tržiču," dejal
24 IX  |    začudil se je Janez Vajkard. "Jaz bi vsaj menil, da se je
25 IX  |          je Volk Englebreht, "in jaz vsaj menim, da je zavezana
26 X   |        samega strmenja, in če bi jaz ali ti, Tinač, zagazil med
27 X   |          deset! Kolikor časa sem jaz pri Kljukčevi tovarišiji,
28 X   |    pazita, gresta li res v grad. Jaz le mislim, da jo namerjata
29 XI  |         je šlo cesarja gledat, a jaz sem ostal doma. Kaj če mi
30 XI  |        in pravična je! Ko bi vam jaz hotel vse povedati!" ~Umevno
31 XI  |      grofov? He? To vas vprašam, jaz Tomaž Ručigaj!" ~"Pregrešno
32 XI  |          uživala božjo milost. A jaz se bom kuhal v hudičevem
33 XI  |      belo jagnje okrog volka. In jaz bi te raztrgal, raztrgal,
34 XI  |         boste vedeli, koliko sem jaz storil za te Turjačane!" ~"
35 XI  |          bilo čuti ničesar. ~"In jaz tudi vem, čemu da mora segniti
36 XI  |   Odrešenik, da si žejo utolažim jaz, njegova sveta mati, in
37 XI  |        iz samega belega voska. ~"Jaz sem, Vid sem," zaihtel je
38 XI  |       gospa! Vaš gospod je tu in jaz sem tu! Gotovo vam pomagava!
39 XI  | peklenski satan razsaja po krvi. Jaz tega tiča hipoma spoznam,
40 XI  |       celó v našo Karniolijo!" ~"Jaz pa dobro vem, da je bil
41 XI  |    smilila, do srca smilila, ker jaz sem dober človek, predober
42 XI  |       niti vinarja vredna ni. To jaz vem, ker marsikako solzo
43 XI  |         smrtna ura. Zadel sem ga jaz, ker sem mu ravno v levo
44 XI  |         levo ramo meril!"  "Tudi jaz sem tja meril," ugovarjal
45 XI  |          tiči vitezu v kosteh. A jaz imam preklicano gotovo roko,
46 XII |          da ste na Turjaku. Hej, jaz jih poznam, ta preklicana
47 XII |      dobiti? Tu ravno tiči vrag. Jaz moram še nekaj časa ležati,
48 XII |     šalil, kaj bom to mislil! Oj jaz jih poznam gosposke obraze,
49 XII |          in dobre rude. Če bi le jaz vaše gradove imel in vaše
50 XII |       Janez Vajkard, zdaj se bom jaz smejal. Čast in hvala božji
51 XII |          storiti, kar sem storil jaz: vlčei se v zeleno travo
52 XII |       odtirali! In sedaj, ko sem jaz v mestu. Ne upam si verjeti
53 XII |     krivdi?" ~"Edini grešnik sem jaz, Veličestvo, in Janez Vajkard
54 XII |       čutiš ne mraza ne vročine! Jaz sem pa revček, poleti mi
55 XII |       zakrivil? ~Taka je! Da sem jaz tak tepec, kakor si ti,
56 XII |      kamor tako še kdaj prideva, jaz kakor ti!" ~Smejal se je
57 XII |         nepoštena, konja obdržim jaz, da ga dam - gospodu nazaj!
58 XIII|          kje za zelenim grmom in jaz mu ničesar drugega ne želim,
59 XIII|      umrl." ~"Isto želim mu tudi jaz," kričal je Aricaga, "ker
60 XIII|        in preroka je preklinjal. Jaz pa sem preživel z Zulejko
61 XIII|     tisto šivanko? Kaj takega si jaz dvakrat pvoedati ne dam
62 XIII|        Na besedo tega polkovnika jaz ničesar ne dam," oglasil
63 XIII|       Govori, Simonovi'c, he!" ~"Jaz bi že nekaj vedel," odgovoril
64 XIII|      vino pijem, zatorej molčiva jaz in bridko moje oročžje!" ~"
65 XIII|       meni, ljubi Simonovi'c!" ~"Jaz vem nekaj, kar človeku srce
66 XIII|        prišteva k taki družbi. ~"Jaz pa vendar predlagam," vpil
67 XIII|  sabljanje turških glav!" ~"Tudi jaz sem tvojih msili, Aricaga!"
68 XIII|     samokresov. ~"Sedaj hočem še jaz nekaj povedati!" oglasil