Part

 1 III |             kmečkim dekletom; drugi zopet so trdili, da ga je s svojega
 2 III |           priliki je Jurij Ljudevit zopet dvignil meč, da bi usekal
 3 III |          prigodek. Aricaga je takoj zopet izvlekel dolgi svoj meč
 4 III |        Janez Sonce, da je v odgovor zopet zakričal: "Vivat Sonce!" ~
 5 III |      pregrešni roki! Ali - tu se je zopet obrnil k vladiki - "to presega
 6 IV  |        glasnimi klici. Ali takoj so zopet utihnili. Bili so potrti
 7 IV  |            je tu Juri Ljudevit, "in zopet naj nam sijejo žarki vaše
 8 V   |             vratih je obstal ter se zopet zasukal proti ženi: "Barba,
 9 V   |            Janez Plavec se je takoj zopet na noge postavil. Ali bistroumnež
10 V   |              Kljukec pa se je takoj zopet izgubil v grbo, vsedel se
11 V   |             hi!" ~Jurij Ljudevit je zopet posegel v žep in znova je
12 V   |             Jurij Ljudevit v žep in zopet je potisnil hlastnemu sosedu
13 V   |            Kljukec pa je lahkodušno zopet vstopil v pivnico ter hripavo
14 VI  |         krščanskimi cerkvami. Drugi zopet so menili, da je mož morda
15 VI  |             noga s smešno hitrostjo zopet uravnavala, tako da je v
16 VI  |         kuhinji. Molil bo za nas!" ~Zopet je hotel naš kruljavi poštenjak
17 VI  |        moral sedaj vzpenjati, sedaj zopet skokoma dirjati. Bil je
18 VI  |      primero iz sedla na zemljo ter zopet bliskoma v sedlo nazaj.
19 VI  |           je zapuščal čez mesec dni zopet belo mesto. Moški spol je
20 VI  |        goščo nad cesto. Potem pa je zopet pričel razgovor, a sedaj
21 VII |          seka po sovragih; onega je zopet poklical k sebi ter ga postavil
22 VII |           le molčala, oglasil se je zopet: "Caraffa je že v mojih
23 VII |         Trojici" -- tu se je obrnil zopet k Soncu, in na obrazu so
24 VII |               in ekscelenciji se je zopet zatemnel obraz. ~"Da, vaše
25 VII |             Zaklel je ter bil takoj zopet na konju. Po kletvici pa
26 VII |      škripal z zobmi. ~Takrat se je zopet oglasil Janez Vajkard. Ko
27 VII |             zgodilo," oglasil se je zopet knez. "Mislite si, da je
28 VIII|       nejevoljen. "Cesare," vpil je zopet onemu na dvorišču, "preišči
29 VIII|          venec, da bi me gospod Bog zopet združil z Ano Rozino!" ~
30 VIII|            dan kaj novega doživi!" ~Zopet je tleskal z roko po trebuhu. ~"
31 VIII|              trideset zlatov, če mu zopet izpelješ mlado gospo s turjaškega
32 VIII|          vrtni stezi. Kljukec pa je zopet zlezel v gube, da se mu
33 IX  |             odrinil volk Engelbreht zopet proti beli Ljubljani. Cesar
34 IX  |             odpeljal. Ta dva pa sta zopet sedla v sedlo. ~"Tolike
35 IX  |            sedel nadvojvoda Viljem. Zopet so zagrmeli z grada topovi
36 IX  | poljubljanenje zvršeno, zadonele so zopet trombe, in znova se je oglašal
37 IX  |            hrbtu. SEdaj, ko je bilo zopet v mesto odriniti, izkal
38 IX  |          cesarski vojni bobnar; 10. zopet šest cesarskih trobentačev;
39 IX  |    nadvojvodovi dvorni plemiči; 20. zopet šesst cesarjevih trombarjev
40 X   |             je denar, ali prišel je zopet k nam tak, kakor ga vidite!
41 X   |            In takoj ju bodemo imeli zopet v zanki!" ~Zgodilo se je,
42 XI  |          malo ravan, prikazal se je zopet stari stolp starega gradu
43 XI  |            poslopje in potem k temu zopet drugo, tako da se je končno
44 XI  |           prišlecema. A skoro se je zopet umiril in grčaje legel na
45 XI  |             kaj bo na onem svetu!" ~Zopet je pretakal solze. Vmes
46 XI  |    ponižnostjo, "in upam, da jo boš zopet nalila, Marjanica, zlata
47 XI  |          zategadelj upam, da mi boš zopet nalila majoliko!" ~"Ne vem,
48 XI  |          pogled od zrelega sadu ter zopet pričel zreti v tihi dol. ~"
49 XI  |         konjsko kopito ob kamen. Pa zopet se je prevaril, ko je poslušal
50 XI  |            gospoda viteza Janeza!" ~Zopet je vzdihoval dijak, in polastila
51 XI  |            je svojega sluha moči, a zopet ni mogel ničesar začuti.
52 XI  |        rumeno sadje. Potem pa jo je zopet odrinil navzdol. Tedaj je
53 XI  |       daljšemu pogledu. Že je hotel zopet odriniti po veji, kar ga
54 XI  |       Hladnokrvno je Jurij Ljudevit zopet nabil samokres ter krenil
55 XI  |         bilo! Pa jih ni, carambo!" ~Zopet je izlil vso merico vina
56 XII |         mizi nevaren, Veličestvo!" ~Zopet so se smejali dvorniki,
57 XII |         njegovo veličastvo že davno zopet proti Ljubljani odrinilo.
58 XII |           Tičimo v pasti! Ha, ha!" ~Zopet se je smejal nekdo nad knezom
59 XII |             Duševna zavest se mu je zopet povrnila in z diplomatsko
60 XII |             pod sabo; stal je tedaj zopet trdno. ~"Da," ponavljal
61 XII |             klali, potem pa se bodo zopet objemali in povpraševali:
62 XII |          Danes bili so tukaj, jutri zopet tam! Bali se niso ne Boga
63 XIII|            zavest. Ali v hipu mu je zopet prešla, ko so mu udarci
64 XIII|         grajska kuharica, morala je zopet zakuriti ter k ognju pristavljati
65 XIII|             v Bihačgradu -" ~"Je že zopet ta prekleti Bihačgrad tu!"
66 XIII|        Jankovi'cu, sivemu sokolu!" ~Zopet so pili vsi iz samokresov. ~"
67 XIII|            da govori sedaj!" ~Ko so zopet nabili orožje, dvignil je