Part

 1 I   |          Ta ranar je slovel zaradi svojega bogastva, a še mnogo bolj
 2 I   |         Volk Engelbreht in ustavil svojega konja ter zbadljivo povprašal,
 3 II  |         pogledi odondod zasledoval svojega gospodarja, naokrog jezdečega. ~
 4 II  |           doktor Schönleben ustavi svojega konja. Tudi mladi baron
 5 II  |   zadovoljnostjo je zrl na mladega svojega prijatelja. ~"Zares," odgovoril
 6 II  |           svojo kri, to je rodnega svojega sina, daroval očetnjavi
 7 II  |       darovati vse moči, vse misli svojega duha! In ali morda očetnjava
 8 III |           bil pred kratkim vrnil s svojega potovanja po Nemčiji, obsipali
 9 III |        zopet so trdili, da ga je s svojega potovanja po Beneškem prinesel
10 III |       moral prekanjeni minister od svojega ljubljenca. Cesar, ki je
11 III |            je Janez Vajkard poslal svojega nepostavnega sina v Ljubljano,
12 III |        tudi v Ljubljani prvi lenuh svojega časa. Zaradi prečudne krasote
13 III |          štiri tvoje vojake, da so svojega gospoda polkovnika domov
14 III |           boj, ker je onečedil grb svojega viteštva. Govoril je v cvetočih,
15 III |  nevarnosti! In zvezde si strgal s svojega grba ter jih pomešal v blato!
16 III |    postelji, in če doživim sto let svojega življenja, ne bodem vam
17 III |           Vsako je hotel v pogledu svojega nasprotnika presoditi njegove
18 IV  |  Engelbreht pa je stopal ob strani svojega spremljevalca po stopnicah
19 IV  |         tej stvari govoril, zaradi svojega plemenitega prijateljstva,
20 V   |           v duhu, da je tu staknil svojega moža Vstal je, škripal z
21 VI  |           je nekako strme opazoval svojega soseda. "Prišel sem iz dalje
22 VI  |      pričevalo o veliki gorečnosti svojega lastnika. ~"Seveda jemo
23 VI  |        Zategadelj je pričel mučiti svojega konja, da se mu je moral
24 VI  |          se je zavedel Janez Sonce svojega položaja, že ga je dušila
25 VII |          nego je bil Carolus, peti svojega imena! A vse to bodem napravil
26 VII |          kakor izdajica najvišjega svojega gospoda, imel bi ga za blaznega
27 VIII|      nasprotnika ter takoj ukrotil svojega duha. Stala sta si oko v
28 VIII|       Zeblo ga je in preklinjal je svojega gospoda in mrzlo podnebje
29 IX  |       Leopoldus, razkladajoč namen svojega potovanja na Kranjsko. - ~
30 IX  |        moral Janez z Brda osedlati svojega vranca ter v prahu oddirjati
31 IX  |            gotovo vedeli, da imajo svojega vladarja slovesno sprejeti! ~
32 IX  |       Ljubljano. Hoteli so gledati svojega cesarja, prav tako kakor
33 IX  |    žoltobelo ali modrobelo zastavo svojega graščaka ali pa vsaj njegovega
34 IX  |        čast; to pa tembolj, ker je svojega gospoda opazoval v barvah
35 IX  |           in ukroti je šele takrat svojega konja, ko je opazil ob poti
36 IX  |        najnovejšem času sprejemalo svojega vladarja, ne bode brez zanimivosti,
37 IX  |           z junaško desnico krotil svojega vranca ter mu neomagljivo
38 IX  |            mero! Imenoval me je za svojega skrivnega svetnika, mi Waicharde!" ~"
39 IX  |  Ljubljančani že tiste dni slavili svojega cesarja. ~Tako je bil sprejet
40 X   |        postava govori: Kdor okrade svojega prijatelja, naj jih ima
41 X   |     prilika. Sicer vam pa pusti tu svojega konja, ki je več vreden,
42 XI  |            Hruška Gospodična, usuj svojega zlatega sadu na zemljo pod
43 XI  |           dvignil kvišku. Napel je svojega sluha moči, a zopet ni mogel
44 XI  |          hotela pripoznati svetega svojega Boga. In več ti je ptica
45 XI  |           Ana Rozina. ~Z vso močjo svojega mladega glasa zaklical je
46 XI  |          bil na tleh zapustil znak svojega meništva, ter priskočil
47 XII |            Turjaškem gradu sprejel svojega veličastnega vladarja med
48 XII |           prazni mizi!" ~"Pomirite svojega duha, gospod glavar," odgovoril
49 XII |            tedaj vzbujam pozornost svojega premilostivega gospoda!" ~"
50 XII | povšečnostjo začul neokorni dovtip svojega prvega ministra. Posebno
51 XII |        rano jutro smel zasmehovati svojega nevarnega nasprotnika, o
52 XII |             Prebudil se je knez iz svojega zamišljenja ter šele sedaj
53 XII |            se je tedaj, ko je knez svojega konja ustavil, vzdignila
54 XII |          pa opravljaš?" ~"V službi svojega dobrega gospoda sem." ~"
55 XII |            ima mestnega ranarja za svojega očeta in viteza Sonca za
56 XII |           očeta in viteza Sonca za svojega moža?" ~"Pravi vitez mora
57 XII |            širilo v zvesti, da ima svojega nasprotnika v rokah, da
58 XII |    Engelbreht večjega diplomata od svojega brata! ~Da, za tisti trenutek
59 XII |            je hotel v prah podreti svojega najsilnejšega nasprotnika.
60 XII |          godrnjati, ker so se bali svojega suhega gospoda. Tudi je
61 XII |             bali so se samo enega, svojega koščenega gospodarja Kljukca,
62 XIII|      vselil dolgo časa več slabega svojega življenja! Ali tu sem tvoj
63 XIII|         trenutki, ko sediš v sedlu svojega konja ter sučeš v krepki
64 XIII|      glavarja Volka Engelbrehta in svojega očeta Janeza Vajkarda. Tam