Part

 1 I   |     kar so potrebovali zase in svojo družino. Mlajši - sinovi -
 2 I   |        sramoto nase in na hišo svojo! Pa stvar se je zasukala
 3 I   |       Rozino s seboj, šel je v svojo hišo ž njo kot ženo, katera
 4 II  |        zasmejal. ~"Pokažite mi svojo vednost, mi leber baro,"
 5 II  |      dobrovoljno, "odkrijte mi svojo skrivnost!" ~"Ali naj vzamem
 6 II  |    posvetiti svoj meč, železno svojo pest! Njej v čast mora pa
 7 II  |      je Tarkvinij nekdaj srčno svojo kri, to je rodnega svojega
 8 II  |  Carniolia, zlata boginja, ima svojo slavo, divno svojo preteklost!
 9 II  |         ima svojo slavo, divno svojo preteklost! In želja njena
10 III |     hrabri vitezi na boj, da s svojo krvjo opereš madež, ki si
11 III |       levi so branili predvsem svojo čast. Tudi zvezde nosiš
12 III |       so tvoji predniki cenili svojo čast tako jako, kakor so
13 III |             To cvetje branim s svojo srčno krvjo," vzkliknil
14 III |       dan boriti! Jaz bi si za svojo osebo štel v veliko srečo,
15 III |  trenutka odpustil in pozabil! Svojo dušo in večno svoje zveličanje
16 IV  |     boljši luči. Če je zjutraj svojo ženico spremljal v cerkev,
17 IV  |        Ljudevit prvič zapustil svojo sobo ter se proti deveti
18 V   |       da bi mu prodal nesmrtno svojo dušo, katero naj mi pokliče
19 V   |     poštenjak poznal prihodnjo svojo usodo, otrpnil bi bil popolnoma!
20 V   |    tistega večera v razljučeno svojo dušo. Kljukec pa je lahkodušno
21 VI  |  očetje so vodili s seboj celo svojo družino. Lahko si opazil
22 VI  |        je s sabo vodil rožnato svojo soprogo, prekrasno Ano Rozino. ~
23 VI  |       živo razgovarjal z mlado svojo soprogo. Kakor pomladanski
24 VI  |      ter jo osrečil s plamtečo svojo ljubeznijo! ~"Da, Ana Rozina,"
25 VI  |         katerega roditelj je s svojo roko sekla po blaženem vicedojmu
26 VI  |       Janez Plavec, ki je tudi svojo radovednost pasel po bregu. ~"
27 VI  |     potepuh pričel rokovnjaško svojo obrtnost, s katero si je
28 VI  |        kjer imaš ti dobrodejno svojo kapelico. In vidite, mati
29 VI  |       v Ljubljano, da počastim svojo rešiteljico, mater predobrega
30 VI  |      odličen jezdec in z močno svojo roko je krotil žrebca ,
31 VI  |       jezdil ter pri tem dolgo svojo sulico sukal v roki, da
32 VI  |       srečo, da bode imela pod svojo streho to pobožno dušo. ~
33 VI  |        da je moral Janez Sonce svojo ženico pozvati, da bi hitreje
34 VII |      Herbart Turjaški je bil s svojo junaško smrtjo razlil nekaj
35 VII | popeljavši slabotno in bolehno svojo soprogo v njene sobe, vlegel
36 VII |     imel enkrat kraljestva pod svojo oblastjo, v katerih sonce
37 VII |      duha -- "da, kardinal! In svojo besedo in svojo čast vama
38 VII |   kardinal! In svojo besedo in svojo čast vama zastavljam, da
39 VIII|       če hočete še kdaj videti svojo ženko, naj vam je ljubo
40 VIII|    dejal vitez, s silo ukrotiš svojo strast, "in povej mi vse,
41 IX  |        ga prsti, in hotel je s svojo roko zapaliti top, ki ga
42 IX  |       v duhu še enkrat premlel svojo govor, o katerem piše naš
43 IX  |       prilika razkazovati celo svojo jezdarsko spretnost. Iz
44 IX  | neprestano naganjal ter vihtel svojo sulico. Ko mu je pri tem
45 IX  |        In ali sta zadovoljni s svojo službo, signore?" ~"Ej,
46 IX  |         A veš, kje ima plavček svojo gostilno?" ~"Tisti ob mestnem
47 X   |       Tolščaka iz Šmarja. Celo svojo hišo je naložil na voz in
48 X   |      je kričal Tinač ter kazal svojo nezadovoljnost zaradi viteza,
49 XI  |       kapucinec, "vi morate za svojo gospodo tudi greh delati!
50 XI  |      da jih ima malo takih pod svojo zastavico! Danes sem pa
51 XI  |     vera ima za vsako pregreho svojo tolažbo. Ni je pregrehe,
52 XI  |       porabil je Janez Sonce v svojo korist. Kakor strela planil
53 XII |   Lobkovicu, ki je bil tedaj s svojo bistrostjo izrinil Janeza
54 XII |    temu ponudil mu je cesarsko svojo roko, katero je knez gorko
55 XII |    štiri vetrove, samo bližnjo svojo okolico puščal je iz pogleda.
56 XII |       holmu. Ondi opazili so v svojo veliko osuplost kneza Lobkovica.
57 XII |    Pred celim svetom prikrivam svojo sramoto, ali njen sad korenini
58 XII |     čez gore. Tinač, ti greš s svojo čedo na Mengeš; ondi ima
59 XII | pospravili posodo ter obložili svojo tovorno živino. Potem pa
60 XIII|    Sicer je pa tu moj meč in s svojo ostrino mi poroči za vsako
61 XIII|   dvakrat pvoedati ne dam in s svojo krvjo mi boš plačal, ker
62 XIV |    Ljudevit Thurn s posrebreno svojo palico. Ta dva stražila
63 XIV |        v enakem slučaju lastno svojo gospo. Če si je potem doma