Part

 1 II  |     posvetni vitez, kar bi bil morda kdo sklepal po drugi opravi.
 2 II  |      bil prav mlad, bilo mu je morda komaj osemnajst do devetnajst
 3 II  |       ni odgovoril protonotar. Morda je bil smehljaj, ki se mu
 4 II  |    ustnic, nekoliko sarkasten, morda tudi ne! ~Kdo ve? Bili so
 5 II  |      se smejete, velečasttiti? Morda se vam vse to vidi smešno?
 6 II  |     misli svojega duha! In ali morda očetnjava ne zahteva tega
 7 II  |      tega viteza nam ne ugaja. Morda bode teklo nekaj krvi tu,
 8 II  |        počasi stopal po pesku. Morda se mu je tedaj v plemeniti
 9 III |        neskončno usmiljeni bog morda res tako žensko zame, ki
10 III |      da je to ženska, ki mi jo morda pošlje večno milostni bog,
11 III |     človekom, ki so ga pobrali morda v koprivah za plotom in
12 V   |    oziral po ulici navzdol, če morda ne pride še kdo. ~"Barba,"
13 V   |        fantè v svoji pijanosti morda na vse pozabil. Siknila
14 V   |         Tu jih preveč posluša! Morda greva na ulico. Tudi vroče
15 VI  |     čevljarček me menil, da je morda turški paša, ki so ga pred
16 VI  |     zopet so menili, da je mož morda benečanske ljudovlade poslanec,
17 VI  |     mladeniče in s strahom, da morda vitka hčerka pozneje ravno
18 VI  |     govorila po beli Ljubljani morda še v obilnejši meri kakor
19 VI  |   Rabatta?" ~"Žalostno umreti? Morda so ga ujeli Turjaški ter
20 VI  |        nisem hotel pred mesto. Morda sedi danes visoko na sedlu
21 VI  |    vzdihnila je mlada ženica, "morda bi bilo res bolje, da sva
22 VI  |       s Turjaka. Dejal sem si, morda prinese kaj pisma za te,
23 VI  |     Rozina k svojemu soprogu. "Morda nama ga Bog pošilja, da
24 VII |      odgovoril je potem, in to morda še bolj z zaspanim glasom, "
25 VII |      pojemajoča luč, ki ugasne morda danes, morda jutri! Prepričan
26 VII |         ki ugasne morda danes, morda jutri! Prepričan sem, da
27 VII |   stavil rožiče! Zategadelj so morda menili, da se smejo sedaj
28 VII |       bodo težko pest pravice. Morda pa je samo šala! S svojim
29 VIII|        videti vas ondi; vas in morda tudi vašo prekrasno ženico
30 VIII|    brezbožnika, kateremu se je morda konj že sedlal, ki naj ga
31 VIII|      od celega sveta zapuščen. Morda se je v istem hipu že poslavljal
32 VIII|        pri visokih gospodih in morda bode v trenutku, began od
33 VIII|       roko po trebuhu. ~"Pa se morda ni dobro šaliti s tako gosposko
34 IX  |       sina, pred katerim se je morda še bolj tersel nego pred
35 IX  |      je bil občuten gospod, in morda se mu je zameril stari vladika,
36 IX  |      dvor, samo da bi ugledali morda vladarjev obraz na oknu. ~
37 X   |        božja ve, kdaj pridejo! Morda se bode dalo medtem kaj
38 X   | Udariva jo kvišku, breznosnik, morda imava srečo, da nama ostane
39 X   |         vzela bodeta dva koša, morda jih kaj nalovita. Boljša
40 X   |     nji?" režal se je Tinač. ~"Morda je za kak mašen plašč s
41 X   |      Vidiš ga, stolp tam gori! Morda ravno v njem vzdihuje Ana
42 X   | gradovih!" ~"A vendar pojdem!" Morda me varuje preblažena devica
43 X   |     bode dalo vse preiskati in morda nama dodeli Odrešenik sveta
44 X   |        vrečo in dajte mu kuto! Morda pa vam plača cekin za njo!" ~"
45 XI  |          Vi se že čuli o meni? Morda so vam pravilo o mojih tercah,
46 XI  |       razvozljal, tako da bode morda vse zvedel, kar je hotelo
47 XI  |        gospode. Ona se bode pa morda po nebeških višavah sprehajala
48 XI  |       žensk. Hé, a ni tako?" ~"Morda je že oženjena!" ~Vitezu
49 XI  |       kar ga prešine misel, da morda tiči za umazanim tem oknom
50 XI  |    mislim na našega gospoda in morda me je ukazal cesar zapreti,
51 XI  |  trebuha.' Vi tega še ne veste morda, santo padre, ali vendar
52 XII |       hajd proti Ljubljani!" ~"Morda se da tvoja stvar odložiti!
53 XII |      gospoda, na katerega bodo morda tudi streljali, če se bode
54 XII |     vprašal je cesar ostro, . "Morda imate tudi kaj nezakonskega
55 XIII|        s strelom razbili rame. Morda sedaj ravno umira kje za
56 XIII|   otrokom! Pijte, pasje glave, morda vam vino ojači srca, bojazljivim
57 XIV |        ob morju, ne govoril bi morda sedaj že nikdo več slovenski