Part

 1 III |          ter dejal lahno: "Ti si, Aricaga!" ~"Da, jaz, Janez Aricaga,
 2 III |        Aricaga!" ~"Da, jaz, Janez Aricaga, polkovnik kirasirskega
 3 III |          povem ti vse! ~Polkovnik Aricaga je gledal strmeče lahkoživnemu
 4 III |           šalili in ti, prijatelj Aricaga, nalil si se tako, da si
 5 III |           na sodni dan!" zjezi se Aricaga. ~"Ko so te odnesli tvoji
 6 III |           pa ti pravim, dragi moj Aricaga, nasitil sem se že od tega
 7 III |         vem, kar sedaj počenjamo, Aricaga, vendar ne bodeš trdil,
 8 III |          je rojil po duši. Tedaj, Aricaga, pa je stopila ženska v
 9 III |      sramežljivo zrla k tlom. Da, Aricaga, bila je ona, ki sem jo
10 III |              Umolknil je. Ali naš Aricaga je bil sedaj radovednejši
11 III |          kar če, toliko ti povem, Aricaga, da je že sedaj prikovano
12 III |        sedaj viteza Sonca gospa?' Aricaga, hotela mi je kri zastati!
13 III |       Ranarjeva hči!" zakričal je Aricaga, "prijatelji ondi v sredi,
14 III |       Jurij Ljudevit za komolec: "Aricaga, če izpregovoriš še eno
15 III |          turjaška kri po žilah!" ~Aricaga je sprevidel, da se mu ni
16 III |      vraga," oglasil se je končno Aricaga , "ali se bodeš cvetjem
17 III |          polkovnika širokoustnika Aricaga!" odgovoril je vitez zaničljivo. ~"
18 III | zaničljivo. ~"Hudiča!" zatulil je Aricaga nato, "name se obeša!" In
19 III |           sebi, govoreč:  "Pusti, Aricaga! Danes ni tvoj dan! Drugi
20 III |          Vse je prevpil polkovnik Aricaga! V hipu je bilo golih mečev
21 III |   Pomirite se, prijatelji, in ti, Aricaga, ne tuli, kakor bi se s
22 III |          veliko togo ta prigodek. Aricaga je takoj zopet izvlekel
23 III |  Ekscelenca!" oglasil se je tedaj Aricaga, "samo temu Soncu smo malo
24 IX  |           a vodil ga je polkovnik Aricaga, ki je s svojim divjim pogledom
25 IX  |        mesta, kjer si je postavil Aricaga svoje jezdece. Z rjovečim
26 IX  |           baron Gall, od druge pa Aricaga ter tik voza poskala s sedla
27 IX  |     obristlajtenant!" dostavil je Aricaga navudšeno. ~Medtem je bila
28 IX  |      Okoli sedme ure je pripeljal Aricaga svoj polk na trg pred škofijo
29 XI  |   streljal?" vprašal je polkovnik Aricaga, ki je z junakom Simonovi'
30 XI  |               Veš kaj," kričal je Aricaga, "če tiči sovražnik v gradu,
31 XI  |           v malo sobico polkovnik Aricaga in junak Simonovi'c ter
32 XI  |          vratar!" izpregovoril je Aricaga srdito, "kaj nam hočeta
33 XI  |       Jurij Ljudevit in polkovnik Aricaga. ~"Tako mi vseh hudičev,
34 XI  |        rešilo vitezu življenje. ~"Aricaga, streljaj!" zatulil je Jurij
35 XI  |           je iztaknil," kričal je Aricaga. "Vsaj levo perut sva mu
36 XI  |          tja meril," ugovarjal je Aricaga, "in ne ve se, čigava je
37 XIII|           mu tudi jaz," kričal je Aricaga, "ker mu še nisem oprostil
38 XIII|       namerjaš sedaj?" vprašal je Aricaga, in napele so se mu črte
39 XIII|          videl danes?" vprašal je Aricaga radovedno. ~"Ne še! Ondi
40 XIII|         Simonovi'c," vmešal se je Aricaga srdito, "a če lažeš, stori
41 XIII|           ti moške besede, he!" ~"Aricaga, pijan si!" odgovoril je
42 XIII|        torej! Ti si pil čez mero, Aricaga, in ne tuli ves čas in spravi
43 XIII|          povem, odprl bo škrbasti Aricaga usta ter mi očital, da lažem.
44 XIII|           li to vse," zarohnel je Aricaga. "Piti umemo mi tudi! Res
45 XIII|    posebnega to ni!" ~"Tiho bodi, Aricaga," dejal je Jurij Ljudevit, "
46 XIII|          nekaj novega!" kričal je Aricaga. "O stvari bi se dalo govoriti!" ~"
47 XIII|        vendar predlagam," vpil je Aricaga, "da storimo vse tisto,
48 XIII|        Tudi jaz sem tvojih msili, Aricaga!" odgovoril je Jurij Ljudevit. "
49 XIII|    Nebeška misel je to," dejal je Aricaga kipeče ter si nalil cevko
50 XIII|          povedati!" oglasil se je Aricaga. "Danes imamo lepo veselje
51 XIII|       Rada te poslušava, pobratim Aricaga!" odgovoril je junak Simonovi'
52 XIII|          moj strel tebi v trebuh, Aricaga," vprašal je Jurij Ljudevit
53 XIII|    pošteni roki!" ~"Kar nasvetuje Aricaga," oglasil je je junak Krištof, "
54 XIII|           je pokadilo od prahu. ~"Aricaga je že pijan," smejal se
55 XIII|       ženski. Resnico si govoril, Aricaga, trdeč, da je v grobu hladno,
56 XIII|       Cesar Augustus!" zatulil je Aricaga ter se brez zavesti zvalil