Part

 501 VII |          ranarskega sorodništva!" ~"In vendar bi vas prosil, visoki
 502 VII |             da me hočete poslušati, in hvala predvsem vam, svetli
 503 VII |         sprevod. Pregovorila me je, in šele pozno zvečer sva se
 504 VII |          kakor je to navada v Bosni in Turčiji!" ~"Obžalujem vas,
 505 VII |            da se zlodeji preganjajo in, ča jih zasačimo, občutili
 506 VII |           naše posvetovanje končano in da bodete sedaj s primerno
 507 VII |     nedolžno." ~"Moje sorodništvo!" in ekscelenciji se je zopet
 508 VII |            tlom ter mi zvezali roki in nogi, da niti ganiti nisem
 509 VII |             bilo medtem nočno nebo, in svetla luna je plula po
 510 VII |             sanje. Bolečina po udih in po možganih pa mi je pričala
 511 VII |      resnici. Zvijal sem se v obupu in brezuspešno skušal pretrgati
 512 VII |             ni čul, ko sem zdihoval in stokal v zapuščeni noči.
 513 VII |            da sem bil v prah teptan in da se je veselil hudodelnik
 514 VII |            Priplazil se je iz mesta in menil, da ga v temoti ne
 515 VII |            se je pripodil po cesti! In ravno tik mene pod bregom
 516 VII |          kletvici pa sem ga spoznal in spoznal sem ga tudi po razburjenem
 517 VII |             Ljudevit, ekscelencija, in proti Turjaku se je drvil,
 518 VII |             toliko let nisem videl, in da sem sedel v sedlu ter
 519 VII |          Jurija Ljudevita predobro, in nemogoče je, da bi se ponižal
 520 VII |             še tudi ni razjasnjeno, in še vedno sem prepričan,
 521 VII |           ne bodete dali preiskati! In Jurija Ljudevita ne bodete
 522 VII |             je grad Turjaški za vas in sploh za celi svet z verigami
 523 VII |             na visoko nebo prikovan in da je vhod v ta grad odprt
 524 VII |         bodem napravil sam pravico. In le žal mi je, da sem samo
 525 VII |           samo za trenutek omahoval in da sem postal mehak kakor
 526 VIII|           orožja; opravljen v svilo in ozaljšan s trakovi kakor
 527 VIII|         opazoval konja na dvorišču, in z veliko zadovoljnjostjo
 528 VIII|             spat njegova ekscelenca in da me pusti pri miru sedaj
 529 VIII|           Cesare, na Turjak morava, in če imava o polunoči odjezditi
 530 VIII|           ga denem nase pod obleko! In meč malo pobrusi, tolovaji
 531 VIII|         prikazujejo v bližini mesta in ravnokar so odpeljali krasno
 532 VIII|            mu, da imam novega konja in da zastavim deset rumenih
 533 VIII|             na Turjaku danes v noči in da naj se ne upijani pred
 534 VIII|          popolnoma pomirile stasti, in čuden mir mu je vladal po
 535 VIII|         kakor je včasih morje mirno in mrtvo pred ljutim viharjem,
 536 VIII|         bode odločevala o življenju in smrti. Čul je zadnje besede
 537 VIII|            besede Jurija Ljudevita, in z nekako divjo strastjo
 538 VIII|       pustil v stanici," siknil je "in to je vaša sreča, vitez
 539 VIII|           Imeli ste orožje v rokah, in vendar ste ječali pod menoj
 540 VIII|       Turjaškemu, rase stara bukev, in njeno vejevje se razteza
 541 VIII|        poroštvo mojega konja kopita in mojega dobrega meča ostrina,
 542 VIII|             na vejevju tega drevesa in burja, če bode brila po
 543 VIII|           dolu, majala bode vejevje in ž njim se bode zibalo tja
 544 VIII|             njim se bode zibalo tja in sèm truplo mrtvega moža!" ~"
 545 VIII|      preljubo, predrago, ha, ha!" ~"In vendar bode to vaše truplo,
 546 VIII|          bode, videti vas ondi; vas in morda tudi vašo prekrasno
 547 VIII|           še nocoj to noč na Turjak in da mu je prehiteti brezbožnika,
 548 VIII|          dvorišče, bile so mu jasne in jasno mu je tudi bilo, da
 549 VIII|         gradu. Ali kako! Bil je sam in od celega sveta zapuščen.
 550 VIII|       Ljudevit pri visokih gospodih in morda bode v trenutku, began
 551 VIII|           napravljati pred pogledom in malone da je menil, da mu
 552 VIII|        diavolo ni nikdar žensk sit, in gotovo tiči tudi tu ženska
 553 VIII|         prevrnil po skalnatih potih in da bi si ta bastard polomil
 554 VIII|           steni je slonel dijak Vid in je bil še bolj raztrgano
 555 VIII|             po celem tankem obrazu, in prav globoko so mu bile
 556 VIII|  napravljala vtis bede, siromaščine in zapuščenja, prav kakor da
 557 VIII|            samo ob vodi inkoreninah in da mu še teh ni ostajalo.
 558 VIII|     ostajalo. Opiral se je na steno in steza roki proti gospodu,
 559 VIII|              Moja kuhinja je prazna in na ognjišču se nič več ne
 560 VIII|             so mi mlado gospo, Vid, in sedaj moram sam stradati!" ~"
 561 VIII|         beseda mu je zastala v grlu in po bledem licu se mu je
 562 VIII|        Čakaj, tu imaš beneški cekin in glej, da živiš ob njem!
 563 VIII|             Pojdi k očetom jezuitom in pomoli ondi sveti rožni
 564 VIII|           tega pa še nisem doživel, in tvoj obraz tudi ne kaže,
 565 VIII|        stric bi rad z vami govoril, in to sem vam hotel povedati!" ~"
 566 VIII|            povedati!" ~"Tvoj stric. In kaj hoče pri meni!"" ~"O
 567 VIII|             ve - -" ~"O Ani Rozini! In kje tiči tvoj stric!" ~"
 568 VIII|        zadaj!" ~"Na vrtu tam zadaj! In o gospe Ani Rozini ve, kje
 569 VIII|        gospe Ani Rozini ve, kje je! In midva še tukaj sloniva ter
 570 VIII|            Popelji me k njemu, Vid! In v svilo te bom oblačil,
 571 VIII|          svilo te bom oblačil, tebe in tvojega strica, če mi pomagata
 572 VIII|               V hipu je bil razvnet in je govori tako glasno, da
 573 VIII|       dvorišče. Ker pa so prihajali in odhajali tistega dne tuji
 574 VIII|         knežjim dvorcem. O tem vrtu in njegovih krasotah smo že
 575 VIII|        pridnih delavcev po stezicah in gredicah. Pripovedovalo
 576 VIII|         hodil na sprehode v ta vrt. In bolj poučeni so vedeli za
 577 VIII|           je v cesarjevem spremstvu in znalo se je o njem, da strastno
 578 VIII|        strelja. ~Ko sta vitez Sonce in njega siromašni spremljevalec
 579 VIII|           ter ga raztezali po potih in jemali mero, da bi vedeli,
 580 VIII|              katero je bilo v sencu in pogledu v razkošje. Obilo
 581 VIII|             je bilo sadja, rumenega in rdečega; vejevje se je šibilo
 582 VIII|      vejevje se je šibilo pod njim, in po zelenih tratinah ga je
 583 VIII|          tisto popoludne zapuščena, in niti nadzornika ni bilo
 584 VIII|         živem nasprotju z boginjami in bogovi, ki so se v starogrški
 585 VIII|             starogrški svoji lepoti in nagoti kazali iz zelenja
 586 VIII|             menil za kamnite bogove in sploh za celo okolico ne.
 587 VIII|             naročaj dozorelih hrušk in je sedaj lahkodušno zaužival
 588 VIII|            za sadom. ~"Hej! Obečati in ne plačati! Čakaj, ti sraka
 589 VIII|           tiho. Ugledavši pa dijaka in viteza Sonca, ki sta jadrno
 590 VIII|        smejati. Zlezel je bolj vkup in z roko je tleskal po tenkem
 591 VIII|         samega veselja ne vedel kaj in kako. ~"Že gre, že gre!"
 592 VIII|          izvlekel izpod obleke dolg in oster nož ter ga položil
 593 VIII|             še vselej pregnal muho, in naj je še tako nadležna
 594 VIII|        opazoval dohajajočega dijaka in njegovega spremljevalca. ~"
 595 VIII|             Kaj?" ~Dvignil je obraz in z zvitim pogledom je premeril
 596 VIII|          hipu zalila kri bledo lice in srd napolnil srce. ~"Gospodin,
 597 VIII|           stri je to, gospod Sonce. In pravi, da ve, kje je gospa
 598 VIII|            složnosti, prijateljstvo in v miru razgovorimu. To je
 599 VIII|         silo ukrotiš svojo strast, "in povej mi vse, kar veš o
 600 VIII|            tisti turjaški fantiček, in plačal mi je dvajset rumenih
 601 VIII|    desetkrat poskušal plot prelesti in je zopt ž njega pal. Vidite,
 602 VIII|          moramo, gospodine, živeti! In ker ne morem živeti od resju
 603 VIII|          zjutraj sem prišel v mesto in sem krenil na obisk h gospodu
 604 VIII|         Ravno je iz postelje zlezel in kislo me je pogledal, ko
 605 VIII|       Ženska je lepa, dejal sem mu, in preceno sem vam jo spravil
 606 VIII|          mleko. Tako sem mu govoril in dostavil sem mu: dajte mi
 607 VIII|         Kakor sršen je bil pri meni in kot strela mi je tičala
 608 VIII|      Kljukec pokazal na svoj nož - "in sem ž njim malo pogladil
 609 VIII|    stopnicah navzdol. Bil sem tepen in denarja tudi nisem bil dobil!
 610 VIII|        hudournik ste se podili mimo in niste mene, ki sem se ponižno
 611 VIII|        ozidja! Kaj je, ali sem prav in pošteno mislil, če sem tako
 612 VIII|            nekaj prijateljev svojih in dobil se bo konjiček tudi
 613 VIII|           skrivnjah jih imate dokaj in plesnivih! - in teh petnajst
 614 VIII|         imate dokaj in plesnivih! - in teh petnajst benečanov mi
 615 VIII|         benečanov mi odštejte čitno in brez sleparstva, kakro je
 616 VIII|           pa hajd konjičem na hrbet in kakor sapa proti Turjaku!
 617 VIII|             Prav lahko se zgodi!" ~"In če se zgodi in če bom jaz
 618 VIII|            zgodi!" ~"In če se zgodi in če bom jaz tebi in tvojim
 619 VIII|            zgodi in če bom jaz tebi in tvojim prijateljem rekel:
 620 VIII|        Vrzite mu vrvico okrog vrata in obesite ga na vejo med potjo,
 621 VIII|          viknil je tudi dijak Vid. "In sveta Marija, naša ljuba
 622 VIII|         kruljav. ~"Na Turjak torej! In sveti beneški cekin, ti
 623 VIII|        izvlekel velik molek iz žepa in tu in tam je pričel glasno
 624 VIII|           velik molek iz žepa in tu in tam je pričel glasno moliti. ~"
 625 VIII|              da je glasno tleskalo. In če so se hoteli utruditi
 626 VIII|           Za sveti beneški cekin!" ~In drvili so se dalje, neprestano
 627 VIII|           Cesare osedlana konja tja in sèm. Zeblo ga je in preklinjal
 628 VIII|             tja in sèm. Zeblo ga je in preklinjal je svojega gospoda
 629 VIII|       preklinjal je svojega gospoda in mrzlo podnebje slovensko! ~"
 630 VIII|               Hudič je posegel vmes in doma moram ostati! A jutri
 631 VIII|        jutri zvečer odrineva gotovo in naj se vsi visoki gospodje
 632 VIII|           pa je hvalil vse svetnike in sveto madono, da ga je danes
 633 IX  |         sicer kratek, pa prav čeden in lepo sestavljen. V tem ogovoru
 634 IX  |        cesarju, da je tako "težavno in nevarno" pot uspešno končal,
 635 IX  |           je zagotavljal pokorščino in vdanost v imenu pokrajine,
 636 IX  |      mestnem ozidju so imeli topiče in ž njim so treskali, da se
 637 IX  |             da se je zemlja tresla. In tu te je čakala tvoja bridka
 638 IX  |       gospod doctor utriusque iuris in brez dvojbe kak advokat
 639 IX  |         topiče. Srbeli so ga prsti, in hotel je s svojo roko zapaliti
 640 IX  |          mestnem zidu mrtev obležal in da ni nikdar več gledal
 641 IX  |          noči slovesno razsvetljavo in s Šmarjetne gore so pokale
 642 IX  |    Šmarjetne gore so pokale muškete in topovi, da je odmevalo po
 643 IX  |         ošabnim vedenjem razdražili in razkačili! ~Iz Kranja se
 644 IX  |       svetnika knez Vaclav Lobkovic in Hanibal Goncaga ter sta
 645 IX  |             taborišče, da zve, kdaj in kako hoče biti vladar sprejet. ~
 646 IX  |         prej, kdaj pride Leopoldus; in tudi to so znali, da ga
 647 IX  |       Leopoldus ob štirih popoludne in da je cesarska njegova volja,
 648 IX  |            polja - v bližini velike in krasne lipe - postavili
 649 IX  |       videlo kakor mravljišče, živo in gomazeče. Gorenjsko cesto
 650 IX  |         obrkoževale množice na levo in desno. Meščanov in poljedelcev
 651 IX  |             levo in desno. Meščanov in poljedelcev je mrgolelo,
 652 IX  |            poljedelcev je mrgolelo, in lahko se da trditi, daje
 653 IX  |             po njivah med Šentvidom in Ljubljano. Hoteli so gledati
 654 IX  |              sami za5rjaveli obrazi in mnogo izmed njih je kazalo
 655 IX  |        glavar mesto, krasno oblečen in na ognjevitem konju sedeč.
 656 IX  |             tudi kranjsko viteštvo, in to je še bolj vzbujalo neolikane
 657 IX  |         neolikane množice začudenje in strmenje nego Aricagovi
 658 IX  |            kolarje od jelenove kože in ob rami svilnater predpasnike.
 659 IX  |          kakor pravi naš letopisec, in to zategadelj, ker se je
 660 IX  |        vojski odlikoval s srčnostjo in skušenostjo. ~Kompanije
 661 IX  |            modra peresa na kasketah in modrre predpasnike ob rami;
 662 IX  |         krutemu nemškemu gospodarju in da mu je izkazoval vso le
 663 IX  |           gospoda opazoval v barvah in trakovih, prav tako, kakro
 664 IX  |             kakro je časih nališpan in nabarvan oltar v pogorski
 665 IX  |             Janez Jakob baron Prank in Ljudevit Valerij baron Barbo.
 666 IX  |            Tako piše naš letopisec, in mi radi verujeo, da je omenjeni "
 667 IX  |      cerkveni službi visoko v sedlu in ukroti je šele takrat svojega
 668 IX  |            kjer so ga tudi gospodje in graščaki z veliko vdnaostjo
 669 IX  |         graščaki z veliko vdnaostjo in pobožnostjo sprejeli. Prihitej
 670 IX  |            tako sovražni sveti veri in pobožnim njenim služabnikom! ~
 671 IX  |             je prikazala prva težka in okorna karosa izmed hiš
 672 IX  |       življenje! Vojak ni govornik, in res ne vem, čemu nisi ti
 673 IX  |            deženi glavar zavestno, "in povsod že tudi ne morem
 674 IX  |            bode tako srce raztajalo in da ti bode sama iz ust vdanost
 675 IX  |         turškega bobna doneči glas, in globoko do zemlje so se
 676 IX  |              Obstal je cesarski voz in Leopoldus je poklical oba
 677 IX  |            tik voza poskala s sedla in oddala konja cesarskim trabantom.
 678 IX  |          ljubili nego krvavo vojno. In tudi vam mora to ugajati,
 679 IX  |            svojem licu, polkovnik," in tu je pokazal na brazgo,
 680 IX  |              da imamo tako zvestega in hrabrega služabnika!" ~Nagnil
 681 IX  |             zagrmeli z grada topovi in množica je kričala svoj "
 682 IX  |         napravljal vtis neokornosti in prav močno mu je bìlo srce
 683 IX  |           tedaj dobrih dvajset let, in njegov deviški obraz, na
 684 IX  |            ponosom pravega vladarja in niti za trenutek ni opešal
 685 IX  |      trenutek ni opešal med težavno in brez dvojbe tudi dolgočasno
 686 IX  |           zadonele so zopet trombe, in znova se je oglašal turški
 687 IX  |       visokega potomca Leopoldovega in ker nam je še vsem dobro
 688 IX  |          več nego dvesto leti vrših in ne manj slovesno nego vhod
 689 IX  |      neosedlanem konju ter ga sukal in z ostrogami mučil, da je
 690 IX  |          mučil, da je žival skakala in se vzpenjala na vse mogoče
 691 IX  |             pet vatlov dolgo sulico in niti za trenutek ni izgubil
 692 IX  |            slabejše, nego so danes, in dasi je kakor z loka izprožena
 693 IX  |               Prekrižala sta se oba in s čudno groza zrla za junakom,
 694 IX  |         precej grozovitega pogleda, in to tembolj, ker mu je okrog
 695 IX  |           trobentačev; 11. cesarski in nadvojvodovi dvorni gospodje,
 696 IX  |             dvorni gospodje, grofje in baroni, katerim se je pridružilo
 697 IX  |      deželni glavar Volk Engelbreht in vicedom Friderik grof Attems,
 698 IX  |        nadvojvoda Viljem, na konju, in okoli njega njegovi trabanti;
 699 IX  |     nadvojvode hačirji; 15. državni in podedinskih pokrajin glasniki;
 700 IX  |       papežev nuncij; 19. cesarjevi in nadvojvodovi dvorni plemiči;
 701 IX  |           štiriindvajset cesarjevih in nadvojvodovih karos; 24.
 702 IX  |             kaj spremstva pogubiti, in da so morali mariskak cekin
 703 IX  |            samostana klarisinjskega in od tam po sedanjih Slonovih
 704 IX  |           se danes pričenjajo tesne in temne Židovske ulice. ~Tam
 705 IX  |         letopisec, da je bil umljiv in dobro sestavljen. ~Pred
 706 IX  |             Rešnjega telesa. POčasi in slovesno se je pomikala
 707 IX  |           gledati zemljo, ki je nam in našim cesarskim prednikom
 708 IX  |          uri ondi. Ali pot je slaba in staro poslopje nikakor ni
 709 IX  |           odstopil Volk Engelbreht, in sreča mu je poganjala vse
 710 IX  |              Bog blagoslovi kosilo! In o meni ni nič izpregovorilo
 711 IX  |           je izlila nate vsa milost in da toliko še ni bil nikdo
 712 IX  |      odgovoril je Volk Englebreht, "in jaz vsaj menim, da je zavezana
 713 IX  |             dospel na Meščanski trg in poem mimo mestne hiš (ki
 714 IX  |          bilo takrat precej obširno in obzidano pokopališče; pri
 715 IX  |           Vaccano vladarja v svojem in v imenu duhovščine, katera
 716 IX  |     Valvasor je bil občuten gospod, in morda se mu je zameril stari
 717 IX  |           Mogoče so zabučale orgle, in pred oltarjem se je zapel
 718 IX  |            ž njega opazoval cesarja in njegove gospode. Nekje v
 719 IX  |        novemu znanu takoj prikupiti in ga je zvabil s seboj na
 720 IX  |       Hrvaškem sem imel prijatelja, in njegovemu psu je bilo tudi
 721 IX  |             mio!" ~"Poglej, poglej! In ali sta zadovoljni s svojo
 722 IX  |        mnogo rad povedal. Pila bova in moževala!" ~"Danes zvečer,"
 723 IX  |         proti Turjaku! E diavolo!" ~In grdo je klel. ~"Vraga, ponoči
 724 IX  |            so ti draga tvoja rebra! In sedaj, ko imamo cesraja
 725 IX  |             O polunoči moam sedlati in potem jo odrineva z gospodom
 726 IX  |         Turjaku! Kaj ženskega, he!" In Kljukec je zvito zamežiakval
 727 IX  |        Cesar je stanoval v škofiji, in sicer v prvem nadstroplju
 728 IX  |           je kopala v bleščeči luči in grad ljubljanski istotako.
 729 IX  |             hvalila različne napise in transparente, s katerimi
 730 X   |       razprostiral tiste čase košat in star gozd, ki je segal od
 731 X   |           so bili postavili Kljukec in tovariši svoje šotorišče,
 732 X   |           že hotel zapustiti pogum, in naš Kljukec se je pričel
 733 X   |            proti ljubljanskemu mahu in proti belemu mestu. ~Prijatelji
 734 X   |             svoje dneve po gozdovih in da so morali že prenesti
 735 X   |           brezbrojno nezgod slabega in hudega vremena. Surovost
 736 X   |            hudega vremena. Surovost in brezbožnost sta se skladno
 737 X   |             na teh obrazih; vedenje in govorica pa sta pričevali,
 738 X   |              ki žive ob tujem blagu in ki v trenutku nevarnosti
 739 X   |            oni je imel tudi orjaški in neokreten samokres pri sebi;
 740 X   |     črnikast človek; "tu bomo spali in lakot trpeli. V Ljubljani
 741 X   |            ve, kaj hoče ta Kljukec, in čemu smo se pripodili tu
 742 X   |           za Golovcem v zeleni šumi in druge tovarišije nismo imeli
 743 X   |       dohajali ti tepci, ti kmetje, in denar so nosili s seboj.
 744 X   |            usta od samega strmenja, in če bi jaz ali ti, Tinač,
 745 X   |             prerešetal bi jim žepe, in marsikak srebrnjak bi prišel
 746 X   |          sem se veselil na cesarja, in zdaj, ko je prišel, moram
 747 X   |             ki se mi sam ponuja!" ~"In ta bledi vitez tu pa tam,"
 748 X   |          pred nami s prazno pestjo, in če ga bomo še tako pretepavali,
 749 X   |             smo si že nalili lonec, in čakati nam je, da vidimo,
 750 X   |           bo zavrelo v njem. Hudiča in lačen sem tudi! A Danes
 751 X   |          pase kje grajska drobnica, in vi dobro veste, kako jo
 752 X   |             kako jo speljem s soljo in kruhom vstran, da se kaj
 753 X   |        zatogotil se je breznosnik, "in zdaj naj ti lazim po rosnem
 754 X   |              Dobro leto je pri nas, in že bi bil rad gospod!" zatulil
 755 X   |         ognju so ostali dolgi Tinač in še štirje drugi. Nekaj časa
 756 X   |         čakanje! Vrag vzemi Kljukca in njegove viteze ž njim! Danes
 757 X   |        svojo hišo je naložil na voz in počasi se je pripeljal v
 758 X   |           mu svetili srebrni gumbi, in njegova žena ti je nosila
 759 X   |           Temle boš ostal za petami in iz pogleda jih ne boš pustil!
 760 X   |          boš pustil! mislil sem si. In mislil sem si tudi, da gotovo
 761 X   |           cekine, da me je premotil in zvabil tu sèm, kjer ni drugega
 762 X   |            ni drugega nego skalovje in voda! No, pa bodeva že še
 763 X   |            v težke zaboje, kar ima, in če jih hočeš do mesa, takoj
 764 X   |           do mesa, takoj si v pasti in v nevarnosti, da te ne raztezajo
 765 X   |           tistega debelotrebušnika, in poprosil sem ga daru in
 766 X   |             in poprosil sem ga daru in miloščine. Dejal sem proseče,
 767 X   |           vsi prišli cesarja gledat in da nam naj kaj dà njegova
 768 X   |     svetnika, ki je oblečen v svilo in zlato. Nekaj dni poprej
 769 X   |             Plavčku ob mestnem zidu in tam so se prepirali, je
 770 X   |              je li to, kar se sveti in lesketa po svetniku, zlato
 771 X   |           je mučila od tistega dne, in neprestano mi je tičalo
 772 X   |            ter ga preiskal po zlatu in biserih!" ~"Aha!" zakričali
 773 X   |             zakričali so tovariši. "In si ga staknil, da je bil
 774 X   |            nato še dalje po hodniku in žalost se me je lastila,
 775 X   |        spodaj na tlaku. Devet let - in vse ti prav dojde! mislil
 776 X   |             ležalo spodaj na tlaku! In tu imam vse!" ~Napeli se
 777 X   |            se se hudobnikom obrazi, in z veliko radovednostjo so
 778 X   |            tistimi debelimi zlatimi in srebrnimi žilami, kot jih
 779 X   |              Nato je potihnil smeh, in vseh oči so se obrnile proti
 780 X   |           slabih raztrganih oblekah in razuzdanega lica. Tirale
 781 X   |            ki je bil obložen s koši in drugim pohišjem te tolpe,
 782 X   |          bil je Mihač zares vinjen, in ženske so nad njim neprestano
 783 X   |        videlo, da je to nestrpljiva in hudobna ženska. Njene tovarišice
 784 X   |             napravljale še slabejši in odurnejši vtis. ~"Bodem
 785 X   |             če že naprej vse sneste in požrete! jezila se je Barba
 786 X   |          ter zlagala iz koša sklede in lonce. "Pesek in vodo vam
 787 X   |             sklede in lonce. "Pesek in vodo vam bom kuhala in drugega
 788 X   |        Pesek in vodo vam bom kuhala in drugega nič! Namesto moke
 789 X   |             sem dala zadnje vinarje in dejala sem mu: Idi na Pijavo
 790 X   |            mu: Idi na Pijavo gorico in kupi moke! Tinač je lačen,
 791 X   |         mehko šibo. "Denar je zapil in za moko ga je bil vzel!" ~"
 792 X   |         postava -" govoril je Tinač in vihtel šibo po zraku, da
 793 X   |           denar?"  "Denar - denar," in Mihač se je zagledal v sivo
 794 X   |    spretnostjo naložil deset težkih in skelečih udarcev, da se
 795 X   |        Mihaču majila koža mesec dni in da je končno tulil, kakor
 796 X   |             ga vsi s klici radosti, in nastal je hrup in hohot,
 797 X   |          radosti, in nastal je hrup in hohot, da se je komaj čula
 798 X   |     poštenjak, da ti ga po Hrvaškem in Turškem ni para. A si jo
 799 X   |            spet s soljo?" ~"S soljo in kruhom in z dobro besedo!"
 800 X   |         soljo?" ~"S soljo in kruhom in z dobro besedo!" odgovoril
 801 X   |           Cela senožet se jih pase! In pastir je pol gluh, pol
 802 X   |           živeli kot Judje v Egiptu in meso se bo kuhalo v loncih!" ~
 803 X   |             ogenj, kjer bi se peklo in kuhalo; drugi so vlačili
 804 X   |             drugi so vlačili hosto, in Tinač je privlekel kar celo
 805 X   |           spravil k vodi ter odiral in pral ondi svoj plen. Ženske
 806 X   |          obsipali poštenjaka Nacóna in njegovo bistrost in premetenost
 807 X   |          Nacóna in njegovo bistrost in premetenost v kraji. ~"Pri
 808 X   |      ponavljal je Tinač obilokrat, "in če nimamo njega, morali
 809 X   |             moči razburjenega duha, in neprestano je koval naklepe,
 810 X   |             stolp Turjaškega grada. In takrat ga je pretresavala
 811 X   |            obupu je škripal z zobmi in v svoji zlobi bi bil zdolbel
 812 X   |           na zelenem mahu dijak Vid in je sopel v otrple roke ter
 813 X   |            njem vzdihuje Ana Rozina in si niti ne domišlja, da
 814 X   |        dijak. "Tudi so vrata zaprta in odprli jih vam ne bodo!
 815 X   |             odprli jih vam ne bodo! In v grajskem jarku je voda
 816 X   |          zapirajo vrat po gradovih, in jarki so suhi, da se po
 817 X   |    sprehajaš nego po beli cesti!" ~"In če vas ne umoré, vkujejo
 818 X   |            pa gotovo v težke verige in zapro vas v podzemeljsko
 819 X   |          gledali zlatega dneva luči in da jih je končno oglodala
 820 X   |             skrival Primus Truberus in prikazoval se mu je sam
 821 X   |       prikazoval se mu je sam satan in skupno sta kovala tiste
 822 X   |       sežigali na ljubljanskem trgu in ki so bile tako hudobne,
 823 X   |            je tedaj bati te zidine, in prosim vas, premilostivi
 824 X   |              Moja stvar je pravična in ne bojim se peklenskega
 825 X   |             spovedal svojih pregreh in tudi h Gospodovi mizi nisem
 826 X   |             grad. Spoznali vas bodo in premagali brez težave! Ondi
 827 X   |          Ondi imajo kapucinsko kuto in šale uganjajo ž njo. Kaj
 828 X   |            sedaj pšenico po deželi, in ravno včeraj sem čul, da
 829 X   |        pridete v grad kot kapucinec in če nosim za vami vrečo,
 830 X   |             bode dalo vse preiskati in morda nama dodeli Odrešenik
 831 X   |          Dobra je tvoja misel, Vid, in če se nama posreči pot na
 832 X   |          ati ne bode trega stradati in ne beračiti pri dobrih ljudeh!
 833 X   |     beračiti pri dobrih ljudeh! Idi in vprašaj, koliko hočejo imeti
 834 X   |            bi rad to meniško obleko in to vrečo. Na grad hoče,
 835 X   |             to vrečo. Na grad hoče, in dobro mu bode služilo oboje.!" ~"
 836 X   |             taki računi niso pogodu in da imamo tudi mi brušene
 837 X   |          nože, čeravno nismo vitezi in ne grofi!" ~"Samo na grad
 838 X   |           greva! Celi dan utegnemo, in gospodu se zdi škoda, da
 839 X   |             vreden, kot ne vem kaj. In če ga razdražite, gospoda,
 840 X   |         bode s širokim svojim mečem in bodalcem vas bode obodel!
 841 X   |           obodel! Prodajte mu vrečo in dajte mu kuto! Morda pa
 842 X   |           Sedaj bode skuhana južina in z nami bodeta hotela jesti!
 843 X   |          sama obrala volovsko četrt in še nista bila sita! Naj
 844 X   |            gresta v hudičevem imenu in za tisto meniško obleko
 845 X   |           vrneta, naša je ta stvar! In kar dobim za meniha, je
 846 X   |               Idi k svojemu gospodu in povej mu, d mu izpod treh
 847 X   |             Frančišek Salezijanski. In če mi tvoj gospod Mesec
 848 X   |            njima. ~"Vohajta za nima in pazita, gresta li res v
 849 X   |         zaslužek! Pojdita za njima, in če opazita, da kreneta na
 850 X   |            stezo, pa meni poročita! In takoj ju bodemo imeli zopet
 851 XI  |           predreti sončni žarki. Tu in tam se je steza popolnoma
 852 XI  |        samotna tišina, katero je tu in tam premotilo ostro svedranje
 853 XI  |           oglašala se je tudi sedaj in sedaj drobna pevka med listovi;
 854 XI  |           drobna pevka med listovi; in zajec, prebujen na svojem
 855 XI  |           stari stolp starega gradu in v gozdu se je pričelo svetiti,
 856 XI  |            kar je pričalo, da sedaj in sedaj poneha stari gozd.
 857 XI  |         vsekakor podoben kapucincu, in ni se mu bilo bati, da ga
 858 XI  |           prazna. ~Tako preoblečena in izpremenjena sta stopala
 859 XI  |         Mesto, kjer sta vitez Sonce in dijak Vid dospela do grajskega
 860 XI  |         jarka. Nekdaj je bil globok in z vodo napolnjen. Ali že
 861 XI  |            davno se je bil posušil, in zelena trava je poganjala
 862 XI  |            okna, oblačene stene, tu in tam raztrgana streha, vse
 863 XI  |         danes, ko je ostalo o slavi in bogastvu Turjačanov le malo
 864 XI  |           Vrabiči so jih obletavali in skoraj se je smelo sklepati,
 865 XI  |    sovražnega napada. ~Ko sta vitez in mladi njegov spremnik zavila
 866 XI  |            licu, da ga morita strah in skrb. Klobuk je bil izgubil
 867 XI  |          bil izgubil nekje v gošči, in sedaj mu je sapa gonila
 868 XI  |             tako je vpil neprestano in s slabimi pogledom premeril
 869 XI  |           je visela na vrbovi veji, in Tinač je pripovedoval Naconu,
 870 XI  |             lise je imela po volni, in če je človek zaklical: soli,
 871 XI  |          roki! Krotka žival je bila in danes se mi je izgubila!
 872 XI  |           Če je ne dobim, bom tepen in jesti mi ne bodo dali!" ~"
 873 XI  |          videl!" odgovoril je vitez in smilil se mu je ubogi pastir,
 874 XI  |             zidali svoj grad počasi in polagoma; tedaj so prikrpali
 875 XI  |    prvotnemu poslopju novo poslopje in potem k temu zopet drugo,
 876 XI  |            skoro se je zopet umiril in grčaje legel na slamo tik
 877 XI  |          sta obstala sredi dvorišča in opazovala okna, če bi se
 878 XI  |             prekleta pasja dlaka!" ~In ko je pes še vedno tulil,
 879 XI  |           koraki zgoraj po hodniku, in čutilo se je rožljanje meča
 880 XI  |         čutilo se je rožljanje meča in ostrog. ~"S svojim mečem
 881 XI  |           širokim klobukom na glavi in z dolgim silnim mečem ob
 882 XI  |       rožljal po kamnitih stopnicah in neprestano se je togotil
 883 XI  |             takoj glas ter je rahlo in mehko spregovoril: "Santo
 884 XI  |          naš slavni zapovednik, sto in stokrat: Otroci, kadar srečate
 885 XI  |             cerkve, tedaj raz konja in na kolena! In dostavil je
 886 XI  |             raz konja in na kolena! In dostavil je še tudi: Kadar
 887 XI  |            gradu že v sivi starosti in da je nosil obraz, na katerem
 888 XI  |             mož pil že na vse jutro in da se nahaja v tisti prijetni
 889 XI  |     vprašanje, sveti oče! V vojskah in v moritvah! Da bi Tomaž
 890 XI  |          Dobro ime imate kot vojak, in mnogo sem že čul praviti
 891 XI  |        Švedi ter sem bil za Valonci in Španjolci najboljši jezdec
 892 XI  |            tako mi moje grešne duše in vseh hudičev pekla, prebodel
 893 XI  |            bodemo tu stali na mrazu in hladu. Vstopite v našo hišo,
 894 XI  |             našo hišo, duhovni oče, in blagoslovite jo, kakor je
 895 XI  |            gori. Za mizo bomo sedli in na mizo prinesli vina in
 896 XI  |            in na mizo prinesli vina in še kaj drugega. In če vam
 897 XI  |             vina in še kaj drugega. In če vam bo všeč, sveti oče,
 898 XI  |             o davno preteklih časih in o vojskah in o prijetnih
 899 XI  |        preteklih časih in o vojskah in o prijetnih jahanjih po
 900 XI  |          mlada dekla cvetočega lica in žarečega pogleda. ~"Hej,
 901 XI  |         Marjanica, mojega srca roža in moje duše studenec, ali
 902 XI  |           ognju še dva velika lonca in napolni ju z mesom do vrha!
 903 XI  |           vrha! Poštene goste imamo in sam Bg jih je nama poslal
 904 XI  |           Naj se ti ne smili zabela in ne piščeta v kurniku! Kaj
 905 XI  |       Marjanica, mojega srca zaklad in tolažba!" ~Ko je bilo dekle
 906 XI  |      Pošteno dekle je, santo padre, in dobrega imena. Če sem tako
 907 XI  |            To je španjolska navada! In don Montez nam je pravil
 908 XI  |            Montez nam je pravil sto in stokrat: kdor je možak in
 909 XI  |           in stokrat: kdor je možak in poštenjak, ta je z žensko
 910 XI  |        Vstopili so v malo, zakajeno in nizko sobico. Imela je edino
 911 XI  |               Za vrata sedi, dečak, in poslušaj, kaj bodo pametni
 912 XI  |            štej nama žlic pred usti in čakaj ponižno, dokler ne
 913 XI  |          mlado kri. Preleta se rada in težko tiči na enem in istem
 914 XI  |          rada in težko tiči na enem in istem mestu! Kaj, ko bi
 915 XI  |             mizi. ~"Tu imaš, dečko, in jej! Potem pa stori, kar
 916 XI  |          sveti oče! Poljubi mu roko in odrini!" ~Vid je pristopil
 917 XI  |           poglej!" govoril je le-tá in malo se odpočij! Kaj takega
 918 XI  |           odprt. Vsak kamen preglej in v spomin si ga zapiši! Vsak
 919 XI  |          naj Bog blagoslovi! Odrini in imej odprte oči, da ne boš
 920 XI  |             preslavni grad!" ~Dijak in vitez sta se ujela s pogledi
 921 XI  |        vitez sta se ujela s pogledi in zadnji je bil prepričan,
 922 XI  |          tovariš pazno ogledal grad in njega posebnosti. ~Komaj
 923 XI  |          sem sam doma, santo padre, in lahko se malo oddahnem.
 924 XI  |              začudil se je Sonce. ~"In vendar je tako, sveti oče,"
 925 XI  |           doma, tedaj pretekó tedni in tedni, da dobim kaj moče
 926 XI  |             gospoda. Dokler si mlad in trden, hoče, da se pehaš
 927 XI  |            trden, hoče, da se pehaš in trudiš zanjo, da ti jezik
 928 XI  |       smešna, santo padre! Resnična in pravična je! Ko bi vam jaz
 929 XI  |          ves ta čas prav pridno pil in da se mu je pričelo na licih
 930 XI  |        vedno bolj v pijanost gazil, in bil je prepričan, da se
 931 XI  |          srce zvedeti. ~"Tako stari in zvesti služabniki," pričel
 932 XI  |             se godi v hiši, v gradu in kar tlači gospodu srce in
 933 XI  |           in kar tlači gospodu srce in dušo!" ~"Istina, istina,
 934 XI  |           vem." ~"Vidite, ne veste! In ste vendar svet in učen
 935 XI  |           veste! In ste vendar svet in učen mož. Tomaž Ručigaj
 936 XI  |      Janezom Vakjardom na Goriškem. In lahko zastavim svoje življenje,
 937 XI  |             gospodov lepšega orožja in ne čednejšega konja, nego
 938 XI  |         vestno sem mu snažil orožje in konja. In še tako dobro
 939 XI  |             snažil orožje in konja. In še tako dobro vem, kako
 940 XI  |           ti je ril z gobcem v meso in s kopiti je sekal po tebi,
 941 XI  |           koleno, da je vse zateklo in a nisem mogel mesec dni
 942 XI  |        mogel mesec dni rabiti noge. In še sedaj me trga po tistem
 943 XI  |           santo padre, za te ljudi, in sedaj so nas pozabili, popolnoma
 944 XI  |          trpeli zanje, santo padre! In to ni malenkost!" ~"Naš
 945 XI  |      napravljal razločka med grofom in beračem!" tolažil ga je
 946 XI  |             je potem ustvaril grofe in berače?Čemu ni ustvaril
 947 XI  |       porenskih krajinah, pili vino in poljubljali dekleta, to
 948 XI  |          dekleta, to bi vi stremeli in se čudili, da je taka izprememba
 949 XI  |        ženska, stara, slaba ženska, in skrbi me, kaj bo na onem
 950 XI  |      Carambo!" ~"Škripal je z zobmi in tiho pri sebi klel. "Videti
 951 XI  |          nekaj dušo teži, capitano, in za take prilike je najbolje
 952 XI  |          skala leži nad mojim srcem in po spovedi hrepenim kakor
 953 XI  |             napolni s pravim duhom, in prav ti si mi danes poslala
 954 XI  |         Ručigaj ni upal prav na dan in da se je že kesal, da je
 955 XI  |          Potem imate vsaj belo dušo in smrti se vam ni bati!" Tako
 956 XI  |          vam tiči svinčenka v drobu in niti trenutek ne poprej.
 957 XI  |            Tam gori je mlada ženska in drugega nič. Koda pa nima
 958 XI  |          Mlada ženska zapelje lahko in brez težav človeka v greh.
 959 XI  |         krčilo ob teh besedah srce, in najraje bi zadavil starega
 960 XI  |           Na obrazu se ji ne pozna, in lice, ličece ima, santo
 961 XI  |            nemškimi dekleti ob Renu in Labi - ne zobal bi Jurij
 962 XI  |           kaj čem, ko sem ves gobav in bolan, kakor star konj,
 963 XI  |            kuto, kar se odpró vrata in v izbo stopi Marijanica
 964 XI  |       pravil, da sta brušena sablja in polna skleda za poštenega
 965 XI  |            sami v - zaprti stanici! In tako mi svete nebeške Trojice,
 966 XI  |           posebno zdaj, ko sem star in bolehen, he, he, he! ~Z
 967 XI  |            belo jagnje okrog volka. In jaz bi te raztrgal, raztrgal,
 968 XI  |           pa čem sedaj, če sem star in brez zob; Marjanica, brez
 969 XI  |         šleva, bodi že pametna kdaj in kaj sram te naj bo, če si
 970 XI  |            Že vidim, da si se nalil in da si gospodu vse spil,
 971 XI  |      Ručigaj z veliko ponižnostjo, "in upam, da jo boš zopet nalila,
 972 XI  |             prepričanje, Marjanica, in zategadelj upam, da mi boš
 973 XI  |         Gospod major je šel od doma in dejal mi je: 'Glej na ključe
 974 XI  |               Ravno tako je govoril in nič drugače!" ~"Prasica,
 975 XI  |      trinidad, od žalosti bom umrl. In kje imaš ključe, Marjanica!
 976 XI  |           iti v klet, daj mi ključe in sam bom prinesel svetemu
 977 XI  |            ker bi se potem upijanil in mi škodo napravil, več kot
 978 XI  |          kot je celi Tomaž vreden!' In gospod major je še dostavil: '
 979 XI  |        Tomaž cel ljubi dan čas imel in naj torej znosi ta drva
 980 XI  |           znosi ta drva v drvarnico in naj jih zloži v skladovnico,
 981 XI  |             je govoril gospod major in nič drugega ne!" ~"Jenjaj,
 982 XI  |      zgodila! Nabrusil bom svoj meč in do ročaja ga potisnem temu
 983 XI  |           jo že spraznil, majoliko, in v sodu se pozna. Ne vem,
 984 XI  |         menih s satiričnim glasom, "in vidi se mi, da komaj čakajo
 985 XI  |           smrt. Predolgo jim živite in žlice vam štejejo. Slabo
 986 XI  |             me brca, vsak me grize, in vendar sem več skusil nego
 987 XI  |          mnogo ste skusili, senjor, in menil bi človek, da ste
 988 XI  |           kruha na stara svoja leta in tudi kupico vina, da jo
 989 XI  |      Turjačani!" ~"Pošteno govorite in srce ste mi ogreli, sveti
 990 XI  |    Turjačane!" ~"Veliko ste storili in trpeli!" pritrjeval je menih,
 991 XI  |             bolj razdražil. ~"Trpel in delal!" kričal je Ručigaj, "
 992 XI  |          hiše. Vse vam bom povedal! In tudi o tisti mladi ženski,
 993 XI  |       stikaval po grajskih hodnikih in kotih. Pri marsikaterih
 994 XI  |         grdo kričali. Nekoliko kavk in sokolov zbialo se je po
 995 XI  |         dolini peket konjskih kopit in glas vesele družbe. A če
 996 XI  |             je dijak sam pri sebi, "in zgoraj pri vrhu visi jih
 997 XI  |           bila na malo hišo domačo, in jeseni je cepal zlati njen
 998 XI  |            Poslušal je znova v dol, in sedaj se mu je zdelo, da
 999 XI  |             ni bilo čuti ničesar. ~"In jaz tudi vem, čemu da mora
1000 XI  |              Stari oče mi je pravil in vse povedal. Ko je naša