Part

 1 I   |     ničesar očitati, ker je morala takoj vedeti, kam vodi taka pot!
 2 III |      plaziti se okrog hiše, ker je takoj vedel, da velja to plazenje
 3 III |             Dvignila je pogled ter takoj opazila, da čakam na njo.
 4 III |            je izvlekel svoj meč in takoj zasadil ostroge konju v
 5 III |           svetil kakor škrlat. Ali takoj je postal bledejši od stene
 6 III |            pod žametom belo platno takoj napojilo z rdečo krvjo. ~
 7 III |            ta prigodek. Aricaga je takoj zopet izvlekel dolgi svoj
 8 III |          zakričal: "Vivat Sonce!" ~Takoj se je razljutila vsa četa;
 9 IV  | pozdravljali z glasnimi klici. Ali takoj so zopet utihnili. Bili
10 V   |          laški in tudi slovenski. ~Takoj pri vhodu je sedela pri
11 V   |          njim. ~Janez Plavec se je takoj zopet na noge postavil.
12 V   |            lotil. Kljukec pa se je takoj zopet izgubil v grbo, vsedel
13 V   |          jo postavil pred Kljukca. Takoj ga je opazil dijak ter zavpil
14 V   |   Augustulus sta odšla v kolegij. ~Takoj potem je pristopil h Kljukčevi
15 V   | prepovedano govoriti?" ~Kljukec ni takoj odgovoril. ~"Tu sem, kakor
16 V   |            obraz mladega plemiča. ~Takoj so ga opazili dijaki. ~"
17 VI  |           torej prijezdil po trgu. Takoj se je nabrala družbica,
18 VI  |            nežne Ane rozine, in to takoj v pričetku mladega zakona.
19 VI  |            kraje sedel v tranči!" ~Takoj je obmolknil óni na bregu;
20 VI  |         Načelnik telesne straže je takoj opazil, da vzbuja pozornost.
21 VI  |           je Ana Rozina. ~"Saj smo takoj v mestu!" tolažil jo je
22 VII |          zajezdil v knežji dvorec. Takoj so oblegle mnogobrojne čete
23 VII |           je še mlad -- spoznal je takoj biser od slabega peska.
24 VII |        obrazov; ali ti so izginili takoj, ker nikdo ni hotel izpiti
25 VII |            tudi brez orožja!" -- ~"Takoj!" dajal je Sonce ter potisnil
26 VII |             Waicharde, da te nisem takoj seznanil s tem plemenitim
27 VII |        dejal je Volk Engelbreht. ~"Takoj sem pri stvari! Tisto popoldne,
28 VII |          zemljo. Zaklel je ter bil takoj zopet na konju. Po kletvici
29 VIII|      postavil pred nasprotnika ter takoj ukrotil svojega duha. Stala
30 VIII|          dregnil na noht, pravi se takoj: hajd, pojdi na kolo, pojdi
31 IX  |           nego vladar na Goričane. Takoj po dohodu ter veljavnih
32 IX  |       vladarja slovesno sprejeti! ~Takoj so se pričela dotična dela.
33 IX  |           vedel se je novemu znanu takoj prikupiti in ga je zvabil
34 X   |       tresti za obečane mu cekine! Takoj, ko je mladi dan izza gorovja
35 X   |           in če jih hočeš do mesa, takoj si v pasti in v nevarnosti,
36 X   |     popihal iz mesta, Tinač?" ~"Ne takoj! Obiskal sem grede še očete
37 X   |          hodniku očetov kapucinov, takoj ko se vstopil, imajo pobožni
38 X   |          tako resast nos, da se je takoj videlo, da je to nestrpljiva
39 X   |        stezo, pa meni poročita! In takoj ju bodemo imeli zopet v
40 XI  |      zaklical: soli, soli! bila je takoj pri roki! Krotka žival je
41 XI  |            kapucina, pomiril si je takoj glas ter je rahlo in mehko
42 XI  |          ti živali. Če nisi pazil, takoj ti je ril z gobcem v meso
43 XI  |       Ljudevit na Turjaški grad in takoj sem opazil, da mu gore lica
44 XI  |        rešitev - edino okno! To je takoj vedel! Na srečo je bilo
45 XII |           zvestih nam služabnikih. Takoj ga tudi kaznujemo s pregnanstvom
46 XII |          Volk engelbreht opazil je takoj, da je odpadlo mogočnemu
47 XIII|          se je nesrečnemu kapitanu takoj povrnila zavest. Ali v hipu
48 XIII|            presekal čelo, da bi se takoj usuli možgani na mizo. Mirujta
49 XIII|          zdravi kot ribe v vodi in takoj od mize šli smo h konjem
50 XIII|          Jurij Ljudevit v ti gneči takoj obraz deželnega glavarja
51 XIV |            v katedralo, kjer se je takoj pričela slovesna božja služba.
52 XIV |           imena, pregleduje, opazi takoj, da je od tedaj skoraj že