Part

 1 III |        Vajkard Turjaški, tedaj že knez in vojvoda v Šleziji ter
 2 III |     vedelo ničesar nego to, da je knez Janez Vajkard nezakonskega
 3 VII | cesarjevim dohodom je dospel tudi knez Janez Vajkard v belo Ljubljano
 4 VII |           še v cvetoči starosti. ~Knez je prespal celo dopoldne,
 5 VII |    pričakovala, kdaj bode brat in knez pričel razgovor. ~Vprašal
 6 VII |           dvora. ~"Da," pričel je knez zaspano razgovor o dvoru, "
 7 VII |     dozdevalo, da ga hoče brat -- knez - pitati z nekoliko dvorsko
 8 VII |     dvorsko milostivo ošabnostjo. Knez je obrnil nato pogled proti
 9 VII |      moreš vedeti, kake so reči. "Knez Lobkovic," odgovoril je
10 VII |      ljubi Wolfgange, tedaj je pa knez Lobkovic kakor skrhan nož,
11 VII |            kar je govoril brat -- knez, o katerem se je v istini
12 VII |    boehajmski žlahčič," pričel je knez znova, "ter mi hotel nakaj
13 VII |        Zategadelj," pokaral ga je knez, "so tudi državni posli
14 VII |        kratkem premolku je pričel knez znova: "Sedaj vama hočem
15 VII |         to doseže," nadaljeval je knez, "treba je predvsem, da
16 VII |       hočeta še doživeti, ko bode knez in vojvod Janez Vajkard
17 VII |       Janez Vajkard Turjaški tudi knez in kardinal svete rimske
18 VII |         zeblo. Brata sta molčala. Knez pa je tudi molčal ter se
19 VII |          vzkipel je Janez Sonce. ~Knez Janez Vajkard je dotle mirno
20 VII |           dokazi, gospod vitez!" ~Knez se je lahno smejal. Volk
21 VII |     zgodilo," oglasil se je zopet knez. "Mislite si, da je grad
22 VII |            izpregovoril je končno knez, "če je naš Ludovicus napravil
23 VIII|            Lepšega daru mi svetli knez ni mogel dati, nego je ta
24 VIII|          v dvorano. ~"Kaj, svetli knez me kliče! Vraga, to mi je
25 VIII|       pota so slaba! Ali me kliče knez ali ekscelenca Volk Engelbreht?" ~"
26 IX  |    zapustila mesto tajna svetnika knez Vaclav Lobkovic in Hanibal
27 IX  |          svetnika!" začudil se je knez. "No, sedaj bodeš lahko
28 XI  |           katerega mi je prinesel knez Vajkard iz dunajskih zalog." ~"
29 XII |    cesarsko svojo roko, katero je knez gorko poljubil, govoreč: "
30 XII |      sreče turjaškega pokolenja! ~Knez Vencel Lobkovic je potem
31 XII |           v stran. Prebudil se je knez iz svojega zamišljenja ter
32 XII |         kojega se je tedaj, ko je knez svojega konja ustavil, vzdignila
33 XII |          Na vse strani obračal je knez svoj obraz, da bi opazil
34 XII |           šumi okrog vode, bi naš knez ne bil čul niti najmanjšega
35 XII |       Govoriš nemški?" vprašal je knez osorno. ~"Nemški in laški,
36 XII |       prva kovačnica?" vprašal je knez dalje, in srbeli so ga prsti,
37 XII |           na svoj grad, ha, ha!" ~Knez Lobkovic se je stegnil v
38 XII |      vedno v gradu!" vzkliknil je knez raznenaden in v duhu je
39 XII |           sina!" vzkliknil je naš knez znova in v duhu je že gledal
40 XII |      Maria, gratia plena!" ~Tu je knez Lobkovic z veliko pobožnostjo
41 XII |        najzvestejši služabniki!" ~Knez Lobkovic pristopil je k
42 XII |        ter dejal malone osorno: ~"Knez Lobkovic! Prepovedujem si
43 XII |          Veličestvo, da je gospod knez ali sanjal ali pa kje med
44 XII |     gospod glavar," zavrnil ga je knez hladno, "kar sem povedal,
45 XII |            Veličestvo" - in tu je knez Lobkovic sklonil koleno
46 XII |           varovanca imate, gospod knez! Ali ni to tisti človek,
47 XII |             Ali govorite resnico, knez, ali se samo šalite?" ~"
48 XII |           nevarnost!" ~"Govorite, knez, in imejte zavest, da se
49 XII |         našega Janeza Vajkarda!" ~Knez Lobkovic je govoril te besede
50 XII |         prestal veliko nevarnost. Knez Lobkovic pridružil se mu
51 XII |          časa. Potem pa je siknil knez: "Čestitam, gospod vojvoda!" ~"
52 XII |        prvič pod nogami. - Kar je knez Lobkovic upal tisti dan,