Part

 1 I   |       da pride meseca septembra cesar Leopold v mesto in da se
 2 I   |        lastnimi očmi, kako bode cesar Leopold jezdaril v belo
 3 III | minister od svojega ljubljenca. Cesar, ki je bil menda v svoji
 4 V   |        opravila, sedaj ko pride cesar!" odgovoril je nato Plavec
 5 V   |        veš, Plavček, da prihaja cesar v Ljubljano! Ko sèm pride,
 6 V   |        z Gorenjskega, če me sme cesar na svoje kosilo povabiti.
 7 VI  |    razljučeni Uskoki požrli, iz česar bi se smelo sklpati, da
 8 VII |        ne morete zvedeti vsega, česar je poln dvor cesarski!" ~
 9 VIII|        med meščanstvom, da bode cesar Leopoldus hodil na sprehode
10 IX  |                IX  Medtem se je cesar Leopoldus približeval deželni
11 IX  |     zopet proti beli Ljubljani. Cesar pa je prenočil v Tržiču
12 IX  |  septembra opoludne je zapustil cesar Tržič ter je v družbi z
13 IX  |        Iz Kranja se je odpeljal cesar drugo jutro proti Medvodam,
14 IX  |    vedel, da je ravnokar stopil cesar Leopoldus na Ljubljansko
15 IX  |         morem biti! Sicer je pa cesar Leopoldus tako milostiv,
16 IX  |         liber baro! ogovoril je cesar barona Galla z veliko milostjo. "
17 IX  |        do štora. Ondi je stopil cesar Leopoldus iz nje ter najprej
18 IX  |         golim mečem v roki; 17. cesar sam na konu s svojimi trabanti;
19 IX  |    vicedomskimi vrati je stopil cesar s konja ter se vstopil pod
20 IX  |  bivališče, grof Engelbreht!" - cesar je dvignil roko proi mogočnemu
21 IX  |         še bolj živo življenje. Cesar je stanoval v škofiji, in
22 IX  |         svoje muškete. Ko se je cesar usedel k večerji, zapokalo
23 IX  |         katera je tedaj obiskal cesar Leopoldus. ~Pozno v noč
24 XI  |       sem ostal doma. Kaj če mi cesar, ko sem se vendar že tolikokrat
25 XI  |      katerim je zapovedoval sam cesar! Kje so časi, kje so časi,
26 XI  |   gospoda in morda me je ukazal cesar zapreti, ker sem se prerznila
27 XII |     divjih racah streljati. Sam cesar in njega stric, nadvojvoda
28 XII |      Lobkovic," izpregovoril je cesar, "ima jezik in zobe v svoji
29 XII |      kadar so jezdili mimo, sam cesar Leopoldus, smejal bi se
30 XII |        bi se mu bil v lice, češ cesar nosi zlato obleko in spremlja
31 XII |  vsemogočnemu ministru ostal je cesar židane volje tisto jutro.
32 XII |        uničiti ga je hotel! ~*  Cesar je v tem dohajal po dolini.
33 XII |   svetnik Lobkovic?" vprašal je cesar in skoraj se mu je zamračilo
34 XII |    Skoraj nemilostno je govoril cesar te besede. Z globokim poklonom
35 XII |       jedo." ~Temno je pogledal cesar ter dejal malone osorno: ~"
36 XII |       Engelbreht?" obrnil se je cesar k deželnemu glavarju, ker
37 XII |      viteza!" ~Vse je otrpnilo. Cesar sam vzdržal se je mirnega
38 XII |         to storiti?" vprašal je cesar in kar videlo se mu je,
39 XII |     besede, glavar?" vprašal je cesar ostro, . "Morda imate tudi
40 XII |    kosti!" ~Nekaj čas je molčal cesar ter divgal svoje poglede
41 XII |      ste za vse to?" vprašal je cesar skoraj ginjen. ~"Da, Vaše
42 XII |     soditi!" ~Govoreč pognal je cesar konja. Bil je potolažen.
43 XIII|        mu pogledi kot strele. ~"Cesar Augustus!" zatulil je Aricaga
44 XIV |      prestol, na katerega se je cesar usedel. Okrog njega pa so
45 XIV |         slovenski naši deželi! ~Cesar je v židani volji dokončal
46 XIV |       stanovom," ogovoril ga je cesar milostivo, "da so dosegli
47 XIV |         usipalo toliko milosti. Cesar je še mnogo govoril ž njim
48 XIV |   videti, da je pri teh besedah cesar ostro opazoval deželnega