Part

 1 I   |        nego po pustih graščinah! Več vzrokov je bilo privabilo
 2 III |         jaz, ki ima vendar nekaj več od tebe, pa bi še nosil
 3 IV  |      ostro ozirali za njim, a ne več tako srpo kakor poprej.
 4 IV  |         vedeli, da ekscelenca ni več jezna in da jih pričakuje
 5 IV  |   deželanov in da se ne prepusti več niti k eni zborbi. ~Zapisnik
 6 IV  | deželanstva in niti k eni zborbi več ne pripustiti. ~Tako so
 7 V   |          bi te že davno pogledal več, tako si dolgočasen." ~Potem
 8 V   |  grozovito klel - a Kljukca se i več lotil. Kljukec pa se je
 9 V   |      višje mesto, tako da ne boš več Augustulus, nego ponosni
10 V   |     hipoma nikjer ni bilo videti več. ~V pivnici pa so dijaki
11 VI  |          je od tedaj preteklo že več nego dvesto let! ~Pričetkom
12 VI  |         sape peruti. ~A še mnogo več pozornosti je vzbudil v
13 VI  |   kranjskih je imel Martin Luter več veljave nego sveti vladar
14 VI  |         celo torbo pisem zate in več košem samih strih beneških
15 VI  |     mestu, ni bilo v hipu videti več človeka. ~Sam vitez Sonce
16 VII |       Hispanijo, da se mi izviti več ne more! Koliko noči nisem
17 VII |         kuriji? asih mali ljudje več dosežejo, nego bi kdo menil!" ~"
18 VII |          gospodje! Ne nadlegujte več gospoda glavarja!" ~"Nič
19 VII |      ženska. Odsle se to ne bode več zgodilo." ~Odšel je iz dvorane.
20 VIII|     Turjak!" ~"Sedaj imam poguma več nego prej. Veselilo me bode,
21 VIII|     prazna in na ognjišču se nič več ne kuri. Vzeli so mi mlado
22 IX  |          obležal in da ni nikdar več gledal zemlje slovenske,
23 IX  |       daje bilo tisti dan zbrano več nego tretjina prebivalstva
24 IX  |        naše mesto, ki se je pred več nego dvesto leti vrših in
25 IX  |      pošteni Kljukec. Ničesar ni več vprašal, samo prvi priliko
26 X   |          voda globoka!" ~"Kar ni več Turka v deželo, ne zapirajo
27 X   |       sovražnike, da niso nikdar več gledali zlatega dneva luči
28 X   |          tu svojega konja, ki je več vreden, kot ne vem kaj.
29 X   |     čmerno. "Naj gresta, a če se več ne vrneta, naša je ta stvar!
30 XI  |        časih niso Turjačani vode več spuščali v grajski jarek:
31 XI  |       mečem, da bi ne bil nikdar več odpiral ust!" ~Potem je
32 XI  |       skleda za poštenega vojaka več vredna nego mlado dekle,
33 XI  |   upijanil in mi škodo napravil, več kot je celi Tomaž vreden!'
34 XI  |          me grize, in vendar sem več skusil nego marsikak turjaški
35 XI  |     slamnato streho. A še veliko več ga je segnilo na deblu,
36 XI  |         svetega svojega Boga. In več ti je ptica puščave in več
37 XI  |       več ti je ptica puščave in več tvoj sad od tvojega Boga!
38 XI  |          da ne bo mogel odfrčati več." ~"Tako mi svete matere
39 XII |      pogleda, ko je vedel, da ga več ne vidi cesarsko oko. Tako
40 XII |        Koliko imam še do tja?" ~"Več ali manj, kakor si pot izvolite!
41 XII |         možu, da mu odslej ne bo več delalo preglavice v spanju.
42 XIII|     očialec ne vselil dolgo časa več slabega svojega življenja!
43 XIII|         današnjih, in nikdar jih več doživel ne bodem!" ~Tožno
44 XIII|     komolcem in ni hotel gledati več Bihačgrada! Vidita, tako
45 XIV |         zamrli, dasi ne donašajo več jedil na cesarsko mizo.
46 XIV |         navzlic temu bilo jih je več od 250 glav, katerim se
47 XIV |          bi morda sedaj že nikdo več slovenski v slovenski naši