Part

 1 I   |        Rozino za belo ročico ter dejal glasno: ~"Ekscelenca, Vaša
 2 II  |         klobuka širokih okrajih, dejal je gospod: ~"V kot, Seladon!
 3 II  |      vednost, mi leber baro," je dejal dobrovoljno, "odkrijte mi
 4 III |       sablja. Zasmejal se je ter dejal veselo: "Kak si danes, Ludovice?
 5 III |     obrnil obraz proti njemu ter dejal lahno: "Ti si, Aricaga!" ~"
 6 III |          in v presladki nadi sem dejal svojemu duhu: Usmiljeni
 7 III |         boj! ~"Poklicali so te," dejal je zavestno, "štirje čisti
 8 III |       pogoltni, Jurij Ljudevit!" dejal je mirno. "Vas vseh, in
 9 III |     tekla iz rane. ~"No, saj sem dejal," dostavil je ironično, "
10 IV  |           Vaša vladiška milost!" dejal je Jurij Ljudevit krotko, "
11 IV  |         stopnicah navzgor ter mu dejal zadovoljno: "Saj so vendar
12 V   |          pride še kdo. ~"Barba," dejal je svoji ženi, ki je pred
13 V   | Kljukčevi mizi krčmar Plavec ter dejal tiho: "Nekdo je zunaj! In
14 VI  |       general Herbart s Turjaka. Dejal sem si, morda prinese kaj
15 VI  |       devic. Turški sultan mu je dejal: Naveličal sem se priletnega
16 VI  |         gledati po volji božji!" dejal je zadovoljno. ~"Nikar mi
17 VI  |          drobnice - kakor sem že dejal - zelo polne in veje so
18 VI  |     ponočno vzdihovanje. ~"Aha," dejal je Kljukec veselo, "čuk
19 VII |      besed, Sonce, nam se mudi," dejal je Volk Engelbreht. ~"Takoj
20 VIII|     dvorano. ~"Čakajte še malo," dejal je Sonce ter mu položil
21 VIII|      pred njim. ~"Ubogi Vid," je dejal Sonce dobrovoljno, "kako
22 VIII|         zraku. ~"Odloži nož," je dejal vitez, s silo ukrotiš svojo
23 VIII|        počasi! Naglost ni prida, dejal je polž, ko je desetkrat
24 VIII|    rumenih cekinov!" ~"Poprej si dejal dvajset!" ~"Trideset jih
25 VIII|         predenj. Ženska je lepa, dejal sem mu, in preceno sem vam
26 IX  |       Jaz sem govoril v Tržiču," dejal je deženi glavar zavestno, "
27 IX  |         To ni krščanski človek," dejal je prvi bojazljivo; "ta
28 IX  |        svetlimi očmi. ~"Si, si!" dejal je Lah ter istotako zvito
29 X   |        sem ga daru in miloščine. Dejal sem proseče, da imam osem
30 XI  |          služil v nemški vojski, dejal nam je senjor Montez, naš
31 XI  |    starega psa!" ~"Res je tako," dejal je menih, "a mene vendar
32 XI  |         Montez nam pa je večkrat dejal: Spoved je zadnja! Spovejte
33 XI  |          major je šel od doma in dejal mi je: 'Glej na ključe h
34 XI  |         nič drugače!" ~"Prasica, dejal je!" tulil je Ručigaj, "
35 XI  |      Turjaškem gradu! 'Ručigaj,' dejal je, si li ti oseba, na katero
36 XI  |          In Juriju Ljudevitu sem dejal: 'Najbolje bo, če jo vtaknemo
37 XII |         k deželnemu glavarju ter dejal: "Sedaj na Turjak, ekscelenca!"
38 XII |         zadrego. "Presrečen sem, dejal je lahkodušno, "da me Vaše
39 XII |         Turjaku, klobuk pa si je dejal na glavo šele tedaj, ko
40 XII |      Temno je pogledal cesar ter dejal malone osorno: ~"Knez Lobkovic!
41 XII |      srce še celo cesarju, ki je dejal manj osorno: "Vstanite,
42 XIII|             Tiho bodi, Aricaga," dejal je Jurij Ljudevit, "Simonovi'
43 XIII|            Nebeška misel je to," dejal je Aricaga kipeče ter si
44 XIII|      vina nikdar brez napitnic!' dejal nam je sto in stokrat visokorojeni
45 XIV |     Poljubil sem njeno čednost - dejal je potem zveneče ter z ostrim