Part

 1 II  |     prikazal na resnem licu učenega gospoda. ~"Vi tedaj tudi ne verujete,
 2 III |         tvoje vojake, da so svojega gospoda polkovnika domov zvlekli.
 3 III |              da nam vrag ne privede gospoda glavarja ali vicedoma na
 4 III |            krose, hodila sta velika gospoda peš. ~Zapustivši vicedomska
 5 III |         Valvazor ga imenuje mirnega gospoda, ki pa je vendar znal s
 6 V   |              Dvignil je roko, da bi gospoda Quinta za vrat pograbil.
 7 VI  |              da so usmrtili dobrega gospoda vicedoma Rabatta? Vse to
 8 VI  |             Taka je bila tožna smrt gospoda vicedoma Jožefa Rabatte,
 9 VI  |       veruje? Ti si tako ošaben, da gospoda glavarja na cesti niti ne
10 VI  |             To bom molil za dobrega gospoda, za dobro gospo! Oče naš!" ~
11 VII |         izdajica najvišjega svojega gospoda, imel bi ga za blaznega
12 VII |         gospodje! Ne nadlegujte več gospoda glavarja!" ~"Nič se torej
13 VIII|            in preklinjal je svojega gospoda in mrzlo podnebje slovensko! ~"
14 IX  |             tembolj, ker je svojega gospoda opazoval v barvah in trakovih,
15 X   |             gospod, ob njem živimo. Gospoda pa zapira v težke zaboje,
16 X   |       Vicedomskih ulicah sem srečal gospoda vicedoma, tistega debelotrebušnika,
17 X   |             nekaj iz umazane obleke gospoda vicedoma nežni robec), da
18 X   |           kaj. In če ga razdražite, gospoda, posekal vas bode s širokim
19 XI  |            kaj moče v grlo! Ej naša gospoda je nehvaležna gospoda. Dokler
20 XI  |          naša gospoda je nehvaležna gospoda. Dokler si mlad in trden,
21 XI  |              ki ni tak kot ta kisla gospoda! Zarad nje se mora človek
22 XI  |        turjaškega majorja!" ~"Zarad gospoda bom prinesla; pa glej, da
23 XI  |        umoril bi tudi mojega dobega gospoda viteza Janeza!" ~Zopet je
24 XI  |        solza v oko. ~"Saj ga ne bo, gospoda Jurija Ljudevita! Pri cesarju
25 XI  |   Gospodična! ~Ali ni bil to krohot gospoda Jurija Ljudevita?" Dijak
26 XI  |            da je to krohot pijanega gospoda Jurija Ljudevita. Ali ta
27 XI  |              Vedno mislim na našega gospoda in morda me je ukazal cesar
28 XI  |           ne besedice drugača! Naša gospoda je hudič, in mi moramo večno
29 XI  |        tičal je kot nekako središče gospoda Jurija Ljudevita temni obraz,
30 XII |        spodobno zasmejali. Velikega gospoda dovtip zdel se jim je preizvrsten
31 XII |    pozornost svojega premilostivega gospoda!" ~"Naš Lobkovic," izpregovoril
32 XII |            V službi svojega dobrega gospoda sem." ~"Kdo ti je gospod?" ~"
33 XII |            opazoval, kako težko sta gospoda s Turjaka sedela v sedlih! ~"
34 XII | velečastnega in slavnega cesarja in gospoda, na katerega bodo morda
35 XII |              in še celo na visokega gospoda, ostala sta nekaj trenutkov
36 XII |           so se bali svojega suhega gospoda. Tudi je temu izza pasa
37 XII |           Tam gori v gradu je sedaj gospoda in med seboj se kolje. Vrana
38 XIII|            vrlega in visokorojenega gospoda Jankovi'ca, preden je odjezdil
39 XIII|           barjak in pod načelništvo gospoda Jankovi'ca. Bil je to deček
40 XIII|             To je razkačilo dobrega gospoda Jankovi'ca in svoj napeti
41 XIV |        sladili cesarju obed. ~Druga gospoda obedovala je v poslopju