Part

 1 I   |   Predvsem se je takrat vedelo že gotovo, da pride meseca septembra
 2 I   |            nekoliko pa iz tistega gotovo živalskega čuta, vsled katerega
 3 III |          meč v trebuh, in to tako gotovo, kakor se mi pretaka turjaška
 4 III |          Vajkardu Valvazorju tako gotovo, kakor imam nesmrtno dušo
 5 IV  |         Če kje, vaša milost, tako gotovo v Plavčevi gostilni. Tam
 6 IV  |          v Plavčevi gostilni. Tam gotovo!" ~"Dobro! Danes zvečer
 7 IV  |    Pričakujem te!" ~"Vaša milost, gotovo bodem tam!" ~"Čakaj, nekaj
 8 V   |         tiho: "Nekdo je zunaj! In gotovo se ne motim, če ga prištevam
 9 V   |          je tu. Če kje tiči, tiči gotovo v Plavčkovi gostilni ter
10 VI  |           mnenje, da je ta jezdec gotovo papežev nuncij Caraffa;
11 VI  |           Ferdinanda, ki je sedaj gotovo izbran že med božje svetnike!" ~"
12 VI  |      smemo, da ga je vseoljni Bog gotovo izbral med svoje svetnike
13 VI  |        nekaj pošilja, kar te bode gotovo še bolj veselilo! General
14 VI  |          ker človek ni iz železa! Gotovo ni iz železa, oj preljubi
15 VII | presvetlemu mojemu cesarju, kakor gotovo mi pomaga Jezus Kristus,
16 VII |           plen, meni izvit. Kakor gotovo naj mi pomaga Mati božja,
17 VIII|           ni nikdar žensk sit, in gotovo tiči tudi tu ženska vmes!
18 VIII|    pogovorov teh surovih hlapcev. Gotovo tiči ženska vmes! Kdo je
19 VIII|       prodaja na tem sejmu, to je gotovo! Vse drugo je pa negotovo!" ~
20 VIII|           Dobro! Dobiš jih, kakor gotovo želim deležen postati večnega
21 VIII|           A jutri zvečer odrineva gotovo in naj se vsi visoki gospodje
22 IX  |         visoki deželni stanovi za gotovo vedeli, da imajo svojega
23 IX  |           Njegovo Veličanstvo?" ~"Gotovo, gotovo! ,Naš ljubi ajo!'
24 IX  |           Veličanstvo?" ~"Gotovo, gotovo! ,Naš ljubi ajo!' bil si
25 X   |    pozobati tam gori okrog gradu! Gotovo se pase kje grajska drobnica,
26 X   |          so molčali. ~"Tu doli je gotovo dosti postrvi," izpregovoril
27 X   |         In mislil sem si tudi, da gotovo ne bodo prinesli vse srebrnine
28 X   |          ne umoré, vkujejo vas pa gotovo v težke verige in zapro
29 X   |         mu, da sem pri spovedi za gotovo zvedel, da jo je nosil še
30 XI  |            A sem podoben človeku? Gotovo nisem! Ko bi bili nekdaj
31 XI  |          je zdelo, da je čul prav gotovo, kako je bilo konjsko kopito
32 XI  |         Ljudevita! Pri cesarju je gotovo; in če pride, čul bom poprej
33 XI  |       gospod je tu in jaz sem tu! Gotovo vam pomagava! Vi ne veste,
34 XI  |      Ljudevit tu in umoril me bo! Gotovo me umori!" ~"Hej, kaj počenjaš
35 XI  |     kosteh. A jaz imam preklicano gotovo roko, kar bi o tebi ne trdil,
36 XII |        dnevom pričel meliniti, in gotovo je, da bode Janez Vajkard
37 XII |          ga pa vzamem, in to tako gotovo, kakor je Bog v nebesih!
38 XIII|         gledal hudiča, in to tako gotovo, kakor gotovo si razžalil
39 XIII|          in to tako gotovo, kakor gotovo si razžalil mene, polkovnika
40 XIV |   njegovega Janeza Vajkarda. Prav gotovo pa je tedaj opiral svoj