Part

 1 XI|         v moritvah! Da bi Tomaž Ručigaj spil še toliko sodov sladkega
 2 XI|         ne gre!" ~"Vi ste Tomaž Ručigaj! Dobro ime imate kot vojak,
 3 XI|        kuhinjo, kričal je Tomaž Ručigaj za njo: ~"Naj se ti ne smili
 4 XI|      videlo na dvorišče. ~Tomaž Ručigaj je posadil meniha za mizo,
 5 XI|          capitano?" ~"Capitano" Ručigaj se je čutil močno počaščenega
 6 XI| zapustil sobico, odprl je Tomaž Ručigaj omaro v steni ter iz nje
 7 XI|       oče," pritrjeval je Tomaž Ručigaj. "Kadar je oskrbnik doma,
 8 XI|          Umevno je, da je Tomaž Ručigaj ves ta čas prav pridno pil
 9 XI|         opazoval, kako je Tomaž Ručigaj vedno bolj v pijanost gazil,
10 XI|        istina, padre!" gonil je Ručigaj. "Marikaj vem, o čemer bi
11 XI|         svet in učen mož. Tomaž Ručigaj pa ve, he, he, he!" ~"Čul
12 XI|     popolnoma pozabili." ~Tomaž Ručigaj je pričel jokati, kakor
13 XI|       To vas vprašam, jaz Tomaž Ručigaj!" ~"Pregrešno govorite,
14 XI|     Videti je bili, da si Tomaž Ručigaj ni upal prav na dan in da
15 XI|         santo! - Tu se je Tomaž Ručigaj dolgo smejal. ~"Mlada ženska
16 XI|          He, padre, da je Tomaž Ručigaj še tisti korenjak, kot je
17 XI|         Dobra je ta!" kričal je Ručigaj, "zdaj se bo jedlo po stari
18 XI|   majolika," odgovoril je Tomaž Ručigaj z veliko ponižnostjo, "in
19 XI|    Prasica, dejal je!" tulil je Ručigaj, "santa trinidad, od žalosti
20 XI|   Jenjaj, Marjanica!" kričal je Ručigaj. "Boš videla, da se bo še
21 XI|         Marjanica! moledoval je Ručigaj. "Še na sodni dan bom govoril
22 XI|      Trpel in delal!" kričal je Ručigaj, "a sedaj bi moral skoraj
23 XI|        tu gori! In ta tepec, ta Ručigaj spi! In pravil sem Aricagi
24 XI|         samotni grad. ~*  Tomaž Ručigaj in vitez Sonce sta še vedno
25 XI|      prvič na Turjaškem gradu! 'Ručigaj,' dejal je, si li ti oseba,
26 XI|         radi tega, ker je Tomaž Ručigaj španjolske kvalirje bolj
27 XI|    navada je to, ha ha!" ~Tomaž Ručigaj spil je merico vina, da
28 XI|        Tvoja škoda ne bo, Tomaž Ručigaj, če mi boš ob ti priliki
29 XI|   zaupal! ~Zapomni si to, Tomaž Ručigaj, da se ti ne bo slabo godilo
30 XI|         njo! Z Bogom, prijatelj Ručigaj, vedi se dobro, če ti je
31 XI|       torej blago za mé, gospod Ručigaj! Obračaj skrb v to, da ne
32 XI|       je to blago za mé, gospod Ručigaj!' Še enkrat me je zelo osato
33 XI|   prejoka, pravite?" - Da Tomaž Ručigaj ni bil že popolnoma pijan,
34 XI|  Ljudevita!" ~Tedaj se je Tomaž Ručigaj dvignil izza mize ter je
35 XI|        vpil je Jurij Ljudevit! "Ručigaj, svinja, ali tako izpolnjuješ
36 XI|    menih me je zapeljal!" Tomaž Ručigaj je sekal z rokamo po zraku
37 XI|    Nedolžen!" zastokal je Tomaž Ručigaj še enkrat, potem pa so ga