Part

 1 I   |      svoje hčere, katera je bila res krasna kakor luna v jasni
 2 I   |        mesto je skupaj vrelo. In res je prišel Janez Sonce iz
 3 II  |         Omnibus semper placuisse res est~Plena Fortunae: placiusee
 4 III |    neskončno usmiljeni bog morda res tako žensko zame, ki bi
 5 IV  |         mazaril rano, da je bilo res čuda, če se je končno vendarle
 6 IV  |     dijaških beračev je sedaj že res toliko kakor listja po drevesih,"
 7 V   |          ponižnostjo odgovoril: "Res vse se dobi pod mojo streho,
 8 V   |    stanovi!" ~Janez Plevec se je res globoko priklanjal ter s
 9 V   |      stara, radovedna ženska. In res si to. Kdo je, vprašaš?
10 V   |        Ne zamerite, ne zamerite, res sem mislil, da ste loncevez!
11 VI  |     mlada ženica, "morda bi bilo res bolje, da sva danes doma
12 VI  |        krevsal je dalje, "ali me res ne poznate, hoj? Turškega
13 VI  |         strahuje! Pa reci, če ni res?" ~"Ni res, ne!" in Janezu
14 VI  |        Pa reci, če ni res?" ~"Ni res, ne!" in Janezu Plavcu se
15 VI  |       Bil je kruljavi radovednež res naš znanec Kljukec. V tistem
16 VI  |        naš!" ~In lopov je pričel res moliti poluglasno in s tisto
17 VIII|         to turjaško sadje, to je res! A jaz čem denarja, cekinov,
18 VIII|        mesto ljubljansko! Kaj me res ne poznate, gospodine?" ~"
19 IX  | življenje! Vojak ni govornik, in res ne vem, čemu nisi ti prevzel
20 X   |       poštene tvoje roke! Ali ni res tako?" ~"Prav govoriš, Nacón,"
21 X   |          bratili ž njimi! Ali ni res tako, Tinač?" ~"Res je,
22 X   |       Ali ni res tako, Tinač?" ~"Res je, res! Ali sedaj smo si
23 X   |          tako, Tinač?" ~"Res je, res! Ali sedaj smo si že nalili
24 X   |        ga je bil vzel!" ~"Saj ni res, saj laže," jecljal je Mihač
25 X   |          veljalo je tako; ali ni res, prijatelji?" ~"Res je!"
26 X   |       ali ni res, prijatelji?" ~"Res je!" zaklicali so vsi. ~"
27 X   |          peklenskega zapeljivca! Res je, že dolgo časa se nisem
28 X   |        nima in pazita, gresta li res v grad. Jaz le mislim, da
29 XI  |      pozabijo na starega psa!" ~"Res je tako," dejal je menih, "
30 XI  |  spoveste služabniku božjemu." ~"Res je, duhovni oče, velika
31 XI  |         pelina, santo padre! Saj res ni nič. Tam gori je mlada
32 XI  |       spil, stari požeruh ti!" ~"Res je prazna - majolika," odgovoril
33 XI  |      grajski sobani na steni!" ~"Res je," pritrdil je menih, "
34 XI  |      hotel odgovoriti, če je vse res, kar sem mu pravil! Malo
35 XI  |        zarajale po celem telesu. Res sem drugi dan potem od ranega
36 XI  |         me! Valga me dios, da je res tako!" ~"Brez tolažbe krščanskega
37 XIII|    Aricaga. "Piti umemo mi tudi! Res je, da to človeku srce in