Part

 1 IV  |    vprašal: "Ali že dolgo čakaš, Vid?" ~"Jaz potrebujem zanesljivega
 2 IV  | potrebujem zanesljivega človeka, Vid!" ~"Lahko se dobi zanesljiv
 3 IV  |          Rad bi govoril s teboj, Vid! Ali tu ni mesto. Vsak gleda
 4 V   |         Tik njega je sedel dijak Vid, s katerim smo se bili že
 5 V   |       izpregovoril starec: "Pij, Vid! Danes bode nekaj zaslužka,
 6 V   |         rebra! Pusti vse to, moj Vid, pa se mene poprimi. Videl
 7 V   |        šel k mizi, kjer je tičal Vid s svojim stricem. ~"Rektor
 8 V   |       spoznal, dasi mi je pravil Vid, da pridete! Ne zamerite,
 9 V   |       vesti z gospodo!" ~"Dobro! Vid mi je pravil, da boš tu
10 VIII|      temni steni je slonel dijak Vid in je bil še bolj raztrgano
11 VIII|        obstal pred njim. ~"Ubogi Vid," je dejal Sonce dobrovoljno, "
12 VIII|         Vzeli so mi mlado gospo, Vid, in sedaj moram sam stradati!" ~"
13 VIII|     Gospod Sonce! Gospod - - -!" Vid je hotel govoriti, ali beseda
14 VIII|            ti se braniš denarja? Vid, tega pa še nisem doživel,
15 VIII|         čas! Popelji me k njemu, Vid! In v svilo te bom oblačil,
16 VIII|          stranski stez je krenil Vid proti tisti strani vrta,
17 VIII|     govori!" ~"To je tvoj stric, Vid?" začudil se je vitez. ~"
18 VIII|        Ana Rozina," odgovoril je Vid klavrno. ~"Kaj ne bom vedel,"
19 VIII|    Turjak!" viknil je tudi dijak Vid. "In sveta Marija, naša
20 X   |      čepel na zelenem mahu dijak Vid in je sopel v otrple roke
21 X   |     rožljal s svojim zobovjem. ~"Vid," izpregovoril je Sonce, "
22 X   |   spomina pred Bogom!" tarnal je Vid. "Pravijo, da se je tam
23 X   |            Dobra je tvoja misel, Vid, in če se nama posreči pot
24 X   |      vrečo jim odkupi!" ~Nato je Vid vstal ter pristopil k družbi
25 XI  |        redovniki opraviti. Dijak Vid pa si je obložil ramo z
26 XI  |         sta vitez Sonce in dijak Vid dospela do grajskega ozidja,
27 XI  |          jih dajem, sveti oče?" ~Vid je sedel za vrata. ~"Nauki
28 XI  |     Poljubi mu roko in odrini!" ~Vid je pristopil ter poljubil
29 XI  |       spoved. - ~Medtem je dijak Vid stikaval po grajskih hodnikih
30 XI  |         Jurija Ljudevita?" Dijak Vid se je dvignil kvišku. Napel
31 XI  |         gnezdiščih, zjezil se je Vid, "in sam peklenski satan
32 XI  |        zapažena okna pri ječah. ~Vid se je naslonil ob steno
33 XI  |         belega voska. ~"Jaz sem, Vid sem," zaihtel je dijak od
34 XI  |         to hruško Gospodično!" ~"Vid," izpregovorila je gospa, "
35 XI  |    konjska kopita," vzdihoval je Vid sam pri sebi, "a sedaj je
36 XI  |         razkadil, ležal je dijak Vid na zemlji, mirno, kakor