Part

 1 VI  | Zapovedaval jim je junak Krištof Simonovi'c, o katerem so si gledalci
 2 VI  |      velikem žrebcu sedeč je bil Simonovi'c krasen jezdec in vobče
 3 VI  |        splošno navdušenje, ko je Simonovi'c razkazoval različne vratolomne
 4 VI  |        Če povemo, da si je junak Simonovi'c na mah pridobil srca vseh
 5 VI  |         sicer trdil, da je junak Simonovi'c prečrne kože in da bi
 6 VI  |       tako spretno vodil Krištof Simonovi'c, prikazal se je general
 7 IX  |        mestaa. Vodil jo je junak Simonovi'c sam, ker je bil Herbart
 8 IX  |          Zapovedoval ji je junak Simonovi'c, kateremu je bila dana
 9 IX  |    odriniti, izkal se je Krištof Simonovi'c še večjega čarobnika:
10 XI  |         In pravil sem Aricagi in Simonovi'cu, kako dobrega čuvaja
11 XI  |         Aricaga, ki je z junakom Simonovi'cem sedel v zelenem bregu.
12 XI  |         si zadel?" oglasil se je Simonovi'c. ~"Sem, dobro orožje je.
13 XI  |       polkovnik Aricaga in junak Simonovi'c ter s svetlim orožjem
14 XIII|      izpregovoril je dolgi junak Simonovi'c, "da je tzu pri vas tako
15 XIII|         ženske!" kričal je junak Simonovi'c. "Ko sem s svojim praprorom
16 XIII|         hotel do konca sveta!" ~"Simonovi'c," vmešal se je Aricaga
17 XIII|   ničesar ne dam," oglasil se je Simonovi'c.  "Ničesar!"  "Ništa,
18 XIII|        ne razburila bi se, če bi Simonovi'c tebi Aricagu presekal
19 XIII|          stvari posvetil! In ti, Simonovi'c, imej potrpljenje s pobratimom,
20 XIII|         moči pripomoglo? Govori, Simonovi'c, he!" ~"Jaz bi že nekaj
21 XIII|             Izlij ga kupo, dragi Simonovi'c, in povej nam, kar veš!
22 XIII|   pobratim!" ~"In ti meni, ljubi Simonovi'c!" ~"Jaz vem nekaj, kar
23 XIII|        renčal je polkovnik. ~Ali Simonovi'c ga je mrzlo prezrl ter
24 XIII|        čase še maldi, "pričel je Simonovi'c znova, "in obilokrat smo
25 XIII|        dejal je Jurij Ljudevit, "Simonovi'c še nekaj ve! He, ni li
26 XIII|      nekaj ve! He, ni li istina, Simonovi'c?" ~"O najboljšem še nisem
27 XIII|      pijače je ni," ponavljal je Simonovi'c, "kakor takisto smrti
28 XIII|         je Jurij Ljudevit. "Vrli Simonovi'c naj se uveri, da mu je
29 XIII|            Bog te živi, pobratim Simonovi'c!" ~To rekši napne petelina
30 XIII|     Bihačgradu," pripovedoval je Simonovi'c. "In še dobro se spominjam,
31 XIII|       bodi hvala za to, pobratim Simonovi'c! Ali to veselje da se
32 XIII|     Aricaga!" odgovoril je junak Simonovi'c, ki je bil tedaj že pozabil
33 XIII|         oglasi najprej, pobratim Simonovi#c!" ~Nabili so samokrese.
34 XIII|        samokrese. Vstal je junak Simonovi'c. Tedaj so mu noge že nekaj
35 XIII|          sta polkovnik in dolgin Simonovi'c tej napitnici. Vsi so