Part

 1 II  |   navduševalo vsako plemenitaško srce; tedaj, ko so stanovi in
 2 II  |        vaše besede so mi padle v srce kakor rumeno zrno v plodovito
 3 III |         tudi Volku Engelbrehtu v srce, da je bil slep ali da se
 4 III |        se je bila vsekala v moje srce. Nikakor se ne motim, bila
 5 III |          že sedaj prikovano moje srce na njeno in da bom napel
 6 III |      Tesnost je silila vsakemu v srce, ker je vsakdo čutil, da
 7 IV  |          čuditi, če je premotila srce zaljubljenemu vitezu. Na
 8 V   | pričevalo, da mu pričnejo ošabno srce kipeti. ~"Menim, da se šališ
 9 VI  |          so ga v drobne kosce in srce so mu iztrgali iz živega
10 VI  |         knjiga nam govori, da so srce razljučeni Uskoki požrli,
11 VI  |  blaženem vicedojmu ter mu trgal srce iz prsi." ~"Bog se nas usmili!"
12 VI  |          bil v hipu očaral njeno srce in to toliko bolj, ker se
13 VIII|       bledo lice in srd napolnil srce. ~"Gospodin, ali me ne poznate?
14 IX  |     milostiv, da se ti bode tako srce raztajalo in da ti bode
15 IX  |         in prav močno mu je bìlo srce pod jeklenim oklepom. Končavši,
16 XI  |         je hotelo njegovo kipeče srce zvedeti. ~"Tako stari in
17 XI  |       gradu in kar tlači gospodu srce in dušo!" ~"Istina, istina,
18 XI  |     prilike je najbolje če svoje srce olehčate ter se spoveste
19 XI  |        mu velika bolest stiskala srce, da je staknil tako trdovratnega
20 XI  |    Ručigaju se je pričelo tajati srce. ~"Vraga, kaj se tako držite,
21 XI  |         je krčilo ob teh besedah srce, in najraje bi zadavil starega
22 XI  |              Pošteno govorite in srce ste mi ogreli, sveti oče!
23 XI  |     mislim, da sem ji prestrelil srce! Ha, ha!" ~Nekaj časa je
24 XII |        med molitvijo pa se mu je srce širilo v zvesti, da ima
25 XII |       prebledel inutripalo mu je srce, ker je dobro vedel, da
26 XII |    narava do tega otroka vlila v srce čundo, prečudno ljubezen.
27 XII |       pričakoval. Omehčalo se je srce še celo cesarju, ki je dejal
28 XII |        potolažen. Olehčalo se je srce Janezu Vajkardu in občutke
29 XIII|         vama govorim, da me bode srce bolelo, ko bom zapuščal
30 XIII| golobnjaku! In pvoem vama, da mi srce nekaj upada, če se spominjam
31 XIII|         bi mi kri razpraskalo in srce upijanilo, da se ne trese
32 XIII|       Jaz vem nekaj, kar človeku srce in dušo razvname, da gorita
33 XIII|      tudi! Res je, da to človeku srce in dušo razvnema, ali kaj