Part

 1 II  |      znane moje lastnosti in vaše meni!" ~"Tudi prav! Ali katero
 2 III |           je čarobno sijala. Tudi meni se je vsilila nočna tišina
 3 III |      večne sreče je zaplapolal po meni in v presladki nadi sem
 4 III |            Vaša milost, in vse to meni pred nosom, kakor da sem
 5 IV  |           ni mesto. Vsak gleda po meni. Kje bi se dobil tak človek?" ~"
 6 V   |        beraški dijaček, ki se pri meni napije ter jo hoče popihati,
 7 V   |     carissime, to vse se dobi pri meni, in še mnogo drugega dobrega!
 8 V   |          torej! Caius, ti sedeš k meni na levo; Augustulus, ti
 9 V   |           kaj če pri tebi?" ~"Pri meni? K tebi je prišel, ljubi
10 V   |      njega ekscelencija sedaj pri meni! " Ali vendar mu je izginila
11 V   |              Prav! A še nekaj je! Meni ste dali, kar mi gre - za
12 VI  |          Turčiji in če tam kaj po meni povprašujejo." ~"Veš da!"
13 VII |           se je za trenutek proti meni obrnil. Potem pa je oddirjal
14 VII |    brezbožne roke pritirale plen, meni izvit. Kakor gotovo naj
15 VIII|       Tvoj stric. In kaj hoče pri meni!"" ~"O gospe Ani Rozini,
16 VIII|            Kakor sršen je bil pri meni in kot strela mi je tičala
17 IX  |          lahko zarote koval proti meni v družbi s tem Lokovicem
18 IX  |           blagoslovi kosilo! In o meni ni nič izpregovorilo Njegovo
19 X   |     obleko naj ti kaj plačata!" ~"Meni tudi prav!" odgovoril je
20 X   |      kreneta na napačno stezo, pa meni poročita! In takoj ju bodemo
21 XI  |         Tomažu. ~"Vi se že čuli o meni? Morda so vam pravilo o
22 XI  |           Rozino! In to vse se je meni zgodilo, in na gradu Turjaškem!" ~"
23 XI  |     cvetja, ker - santo padre - v meni je tičalo od mojega rojstva
24 XI  |         noči so jo pripeljali, in meni se je, padre santo, smilila,
25 XII |      vendar nima sina, kolikor je meni znano!" ~"Oprostite mi,
26 XII |          d bodo zapokale kosti po meni, da bo joj in groza! Zategadelj
27 XIII| pozabljenem logu umira pozabljen, meni pa se prikazuje obljubljena
28 XIII|     pomladanske noči. Tedaj je po meni vse gorelo inkri je tekla
29 XIII|       niti glavice ni dvignila po meni, vstopivšem junaku. 'Si
30 XIII|   zažvenketalo. ~"Tako govoriš ti meni," tulil je polkovnik, "ter
31 XIII|         mi vrl pobratim!" ~"In ti meni, ljubi Simonovi'c!" ~"Jaz
32 XIII|          da se je pomlad rodila v meni. Lepa reč je junaštvo, in