Part

 1 I   |          se izvršuje ostra kazen nad soudom človeške družbe!
 2 III |      lepo število! In kakor osli nad mrtvega leva spuščate se
 3 III |       hvala za take plemiče! Sto nad enega! Čudim se le, da se
 4 IV  |         obrnjen del nekaj višji. Nad glavnim vhodom je takrat
 5 V   |          glavo ob količek, ki je nad njim gledal iz stene. Obešali
 6 VI  |         posela potem po bregovih nad cesto in pričakovala prihoda
 7 VI  |         že vsi prostori zasedeni nad cesto, stopali so dalje,
 8 VI  |        oseba v deželi. Občinstvo nad cesto je vstajalo ter z
 9 VI  |         z zvitim očesom gledalce nad njo. Dospevši do sonca in
10 VI  |         drobnico, ki raste ravno nad Tomaževčevim breznom, ki
11 VI  |          veji sem se ujel, ravno nad črnim breznom! Tako je bilo,
12 VI  |         s svetlim pogledom goščo nad cesto. Potem pa je zopet
13 VII |    stokal v zapuščeni noči. Črni nad zvezdami pa me čuti ni hotel
14 IX  |    vstati, to bi se čudom čudili nad svojimi ptomci, ki so sedaj
15 X   |       zares vinjen, in ženske so nad njim neprestano kričale,
16 XI  |         neprestano se je togotil nad psom, ki ga je bil premotil
17 XI  |   duhovni oče, velika skala leži nad mojim srcem in po spovedi
18 XI  |          navpik, opazil je ravno nad sabo malo okence v debeli
19 XI  |         njega, ki je tako visoko nad mojim stanom." ~"Nikar ne
20 XI  |   drevesu je skakala veverica in nad njo sem poskusil svoj novi
21 XII | razlivala se je cesarjeva milost nad Janeza Vajkarda in ponosnega
22 XII |         Zopet se je smejal nekdo nad knezom Lobkovicem! Poprej
23 XII |    stolpi Turjaškega grada ravno nad vami? Upali smo, da nas
24 XII |     Veličestvo, vsa krivda preži nad mano, ki sem najnevrednejši
25 XII |        bode sklenila zelena ruša nad menoj!" ~Volk Engelbreht
26 XII |  Veličestva pravična jeza izlila nad nedolžnega! Kolikokrat mi
27 XII |          se je nehihta razburila nad vami in ne nad vašim bratom?" ~"
28 XII |         razburila nad vami in ne nad vašim bratom?" ~"Molčal,
29 XIII|        In kakor blisk smo drvili nad Turčina, in smrti se ni