Part

 1 III |    uzdi ter potisnil živinče k sebi, govoreč:  "Pusti, Aricaga!
 2 III |     kakor imam nesmrtno dušo v sebi! Vaša milost, ali smo že
 3 V   |   pivnico. Tu se pravi hip pri sebi svetilnici ni moglo razločiti,
 4 V   |        zagodrnjal je nekaj pri sebi o pijanih otrocih, ki naj
 5 VI  |  pozdravljati, bilo je samo ob sebi umljivo; da bi pa se moral
 6 VI  |       širokim klobukom. Sam ob sebi je bil smešna prikazen;
 7 VI  |      mu izkaževa kako dobroto, sebi v zasluženje! Vprašajte
 8 VI  |       kar je naravno in smo ob sebi umljivo. Za ljubljansko
 9 VI  |   neprestano ponavljal sam pri sebi: "Vidiš, sedaj si dobil
10 VII |      onega je zopet poklical k sebi ter ga postavil na prostor,
11 VIII|     življenje!"  Godrnjaje pri sebi te besede prestopil je nekolikokrat
12 VIII|      ti!" ~Tako je govoril sam sebi. ~"Sočno je to turjaško
13 VIII|       Nož bom položil tu sèm k sebi, da mi je pri rokah, ker
14 IX  |      poklical oba poveljnika k sebi. Pridirjala sta od ene strani
15 IX  |   glavarja Volka Engelbrehta k sebi v namen, zasvedočiti mu
16 IX  |  cesarjevega vhoda. - ~Samo po sebi je umljivo, da se je po
17 X   |      in neokreten samokres pri sebi; a zvečine so bili le bolj
18 X   |       si taka, kakor da imaš v sebi sršenovo gnezdo, Barbika,
19 XI  | Škripal je z zobmi in tiho pri sebi klel. "Videti je, da vam
20 XI  |  izpregovoril je dijak sam pri sebi, "in zgoraj pri vrhu visi
21 XI  |    zeleno rušo ter govoril sam sebi: ~"Sapa brije med vejami
22 XI  |       vzdihoval je Vid sam pri sebi, "a sedaj je Jurij Ljudevit
23 XII |      na vse kraje radovedno. K sebi poklical je Volka Engelbrehta
24 XIII|  krščanski Bog živi!" ~Pili so sebi v čast. ~"Nikdar vama ne
25 XIII|      ga je bil Janez Sonce sam sebi zasadil! In to je nekaj
26 XIV |       je umel tak obred sam ob sebi, ker ni bilo nikogar, ki
27 XIV |    svoji milosti poklical je k sebi sedaj tega, sedaj onega