| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] mušket 1 mušketami 1 muškete 4 na 575 naaan 1 nabarvan 1 nabasal 2 | Frequency [« »] 1307 se 1049 v 1024 da 575 na 564 so 490 ter 391 po | Ivan Tavcar Janez Sonce IntraText - Concordances na |
Part
1 I | nakopal sramoto nase in na hišo svojo! Pa stvar se 2 I | Ekscelenca Volk Engelbreht je na ta odgovor prav močno prebledel, 3 I | temno, in kakor črn oblak na nebu razprostrl se mu je 4 I | svoje koče in da ni prihajal na jasni dan. ~Medtem se je 5 I | brezvestni ta vitez vtisnil na svetlo bleščečo čast domačega 6 II | Ljubljano. Ni se kazala megla na jasnem obnebju in sonce 7 II | poslopje je stalo nekako na tistem mestu, kjer čepi 8 II | kričala. Pred glavnim vhodom, na sprednji strani, slonela 9 II | barvo, ter zaspano zrla na trg in na vicedomska vrata, 10 II | ter zaspano zrla na trg in na vicedomska vrata, kje se 11 II | ta ali oni veliki gospod. Na gradu, v tako imenovanem 12 II | temu je nosil ob strani na močnem jermenu težak meč, 13 II | izpod rjavega železa usuvali na rame, dajali so nekaj dekliškega 14 II | človek "miru in sprave" na dan! ~Ta "orjak" je jezdil 15 II | da bi bilo potem slabše na zemlji! Mnogo zlata, mnogo 16 II | Rahel smeh se je prikazal na resnem licu učenega gospoda. ~" 17 II | vašega imena, daje sklepati na moje ali vaše lastnosti? 18 II | pravil star žid, ki sem ga na svojem potovanju v starem 19 II | vdani podložniki koprneli na prihod ljubljenega vladarja. ~" 20 II | po naših zemljah hlepeč! Na drugi strani pa razteza 21 II | Vivat Leopoldus! Duplo sole! Na njegovi duši se žarita dve 22 II | vraže in teme. ~Smehljaj na licu protonotarja ni ostal 23 II | plemič ne sme prikazati na duševno polje, da ne bi 24 II | vidno zadovoljnostjo je zrl na mladega svojega prijatelja. ~" 25 II | ostanete?" ~"Še! Poklicali smo na boj tega odpadnika, Janeza 26 III | ter vsemogočni minister na Leopoldovem dvoru, je bil 27 III | Ljubljano, Volku Engelbrehtu na vrat, kjer so ga uvrstili 28 III | konjico deželnih stanov ter mu na videz odredili službo korneta. 29 III | Ljudevit trdno kakor hrast na nogah in gledal z očmi bistro 30 III | brezskrbnega življenja. Na belem konju je bil prijezdaril, 31 III | pridruži nekak velikan, ki je na širokem jermenu nosil silno 32 III | prikazala velika pleša in pa na desnem licu dolga brazga, 33 III | Trdil sem, da take ženske na svetu ni, kakor ni cvetja, 34 III | Da bi te vrag pekel na sodni dan!" zjezi se Aricaga. ~" 35 III | je polkovnik. "Ko vedno na ženske misliš, ni čuda, 36 III | je vstopila ter obstala na cerkvenem pragu. Otrpnila 37 III | da mi je ta cvet stresel na pusto stezo mojega življenja. - 38 III | takoj opazila, da čakam na njo. Kri ji je zakipela 39 III | sedaj prikovano moje srce na njeno in da bom napel vse, 40 III | Poslušaj torej! Obtičal sem na mestu ter zrl za njo. Tik 41 III | so se mu usuvali po vratu na ramo ter mu objemali obraz, 42 III | obraz, poln moške krasote. Na obrazu se mu je žarilo in 43 III | ostrog ni bilo videti železja na njem; ni nosil niti čelade 44 III | roki ter jo časih pritisnil na svoja usta. ~"In če nimam 45 III | Danes ni tvoj dan! Drugi smo na vrsti!" ~"Kaj da ni moj 46 III | pokladal!" ~Hotel je udariti na Sonca. Ali predenj so se 47 III | meč v nožnico ter se rotil na vse kriplje, tako da so 48 III | je bilo običajno nekdaj na viteških turnirjih, ko so 49 III | plemeniti in hrabri vitezi na boj, da s svojo krvjo opereš 50 III | madež, ki si ga vtisnil na jasni grb! Tvoji predniki, 51 III | čast. Tudi zvezde nosiš na dvojnem polju v svojem grbu, 52 III | kakor so visoko zvezde na nebu! Ali ti si, Janez Sonce, 53 III | mi smo tvojim prednikom na ljubo poprijeli za meč, 54 III | vitezi, ki so ga poklicali na to bojišče. ~Z veliko potrpežljivostjo 55 III | konja v kot ter ondi nekje na steni pripel rdeči cvet, 56 III | poguma kolikor besed, kličem na boj! Cvet, ki ga je poljubila 57 III | kakor ženska, ki nosi dete na rokah! Vse naj se zvrši 58 III | gospoda glavarja ali vicedoma na vrat. Potem je tako vse 59 III | Končno mu je obstal pogled na roži ob steni in je pretklo 60 III | njihovo strmenje je ostal vsaj na videz miren in skoraj tih 61 III | pljučih; - "ko bom ležal na smrtni postelji, in če doživim 62 III | tako opravljen kakor vi. Na delo torej, gospod Sonce!" ~" 63 III | Ljudevit sta ostala sama na mestu. Z golimi meči v rokah 64 III | kopiti, da je švrkal pesek na vse strani in da se je pričel 65 III | Sonce je dobil malo prasko na lice, in krvave kaplje so 66 III | je staknil lahen udarec na levo roko blizu rame, da 67 III | odpadel iz nje ter padel na mehki pesek. Ranjencu se 68 III | redkih prilikah izvlekli na dan težke krose, hodila 69 III | takrat, ko sta že stopila na peščeno areno. ~Volk Engelbreht 70 III | mrtvega leva spuščate se vsi na enega! No, lahko so vas 71 III | pa bi še nosil pet prstov na pregrešni roki! Ali - tu 72 III | gospodje so tičali poparjeni na mestu in polni kesanja so 73 IV | so meščanje, pravili si na uho njegovo ime ter občudovali 74 IV | srce zaljubljenemu vitezu. Na drugo stran pa so tudi pripoznavali, 75 IV | pripoznavali, da se je Janez Sonce, na boj pozvan, hrabro vedel. 76 IV | isto podobo kakor danes, ko na njem gospodujejo zadnji 77 IV | koga s svojimi pogledi. ~Na dvorišču je ugledal silno 78 IV | nekaj ti dam, ker si prišel na moje poročilo tu sem. Ali 79 IV | verigo, ki mu je hotela na levi strani zlesti čez ramo. 80 IV | Stari vladika je obstal na prvi stopnici: "Kako stoji 81 IV | božjem! Ne bodem pozabil na vas, dolžnikom svojim." ~ 82 IV | deželnih stanov pozvali na dvoboj, bili so mehko posvarjeni 83 V | plača pa nerad! Glej mu na prste! Ko je bil zadnjič 84 V | nožev, nekaj žlic. Glej mu na prste. Pri moji duši, če 85 V | končno: "Ali veš, komu mi na Gorenjskem prav ima ,plavalec' 86 V | dvignil ga v zrak ter treščil na tla, da so ubogemu gostilničarju 87 V | Plavec se je takoj zopet na noge postavil. Ali bistroumnež 88 V | familias', ki mi je dajal na pot obilo dobrih naukov, 89 V | že imenujete tisto! Denar na mizo, in tudi Janez Plavec 90 V | ostanki, kaki čevljarji, ki na dolgu ostanejo, kar spijó, 91 V | zaničljivostjo zatrobil na uho: "Reva!" ~Janez Plevelc 92 V | bi brez denarja dajal in na mizo nosil, postal bi skoro 93 V | zlat iz žepa ter ga vrgel na mizo, da je prijazno zažvenketal 94 V | pohlepnemu gostilničarju na uho! "Poznaš li ta obolus, 95 V | prijateljem, da bi te položili na hrastovo mizo ter ti premerili 96 V | Caius, ti sedeš k meni na levo; Augustulus, ti na 97 V | na levo; Augustulus, ti na desno; Marius, ti tu sèm; 98 V | da je to Quintus, ki spi na vse pretege! Deo gratias! 99 V | poplačaj, dobro se ti bo godilo na zemlji, ker se ti starčki 100 V | smilijo!' A vrata so bile le na videz zaklenjena in še sedaj 101 V | napredoval, postaviti te hočemo na višje mesto, tako da ne 102 V | Če noče, naj pa odfrči na Grintovec!" ~"He prijatelj," 103 V | poslali v tesno in mokro ječo na ljubljanski Grad, kjer se 104 V | Gorenjskega, če me sme cesar na svoje kosilo povabiti. He, 105 V | potisnil široki klobuk globoko na oči, ni se mu bilo bati, 106 V | v svoji pijanosti morda na vse pozabil. Siknila mu 107 V | poznam. Ko sem bil zadnjič na Hrvaškem, poznal sem človeka 108 V | poskušal zadevo spraviti na denarno polje. ~"Tu imaš 109 V | preveč posluša! Morda greva na ulico. Tudi vroče je tudi 110 V | tudi Kljukec. Ko sta prišla na tlak pred hišo, odplazila 111 VI | dvignila se je cela Ljubljana na noge, da bi gledala, kritikovala, 112 VI | prijezdil v mesto vojak, sedeč na konju v srebrni opravi, 113 VI | prvega nadstropja pri hišah; na glavi mu je čepela čepica 114 VI | jezuitov ter ugledal sveti križ na cerkvi, poklonil se je v 115 VI | deželnemu dvorcu. Ko je jezdec na Novem trgu skočil s sedla, 116 VI | čulo se je petje. ~Spodaj na cesti pa so še vedno dohajali 117 VI | kotička, kjer je bil razgled na cesto, tako da so smeli 118 VI | Volkom Engelbrehtom prikazal na prašni cesti. Bil je to 119 VI | Morda sedi danes visoko na sedlu marsikdo, katerega 120 VI | s ceste ter si poiskala na bregu senčnat prostor pod 121 VI | okoliščina, da je bil mož kruljav na levi nogi. Kadar je torej 122 VI | nogi. Kadar je torej stopil na to nogo, videti je bilo 123 VI | se hotel lonec prevrniti na levo stran; ali vselej ga 124 VI | Takoj je obmolknil óni na bregu; smejavce pa je imel 125 VI | smejavce pa je imel kruljavec na svoji stani. ~"Hej, kaj 126 VI | prinesli k Joštu Štempiharju na Kranjsko polje, kjer sem 127 VI | predragi brat, ki je šepav na levi nogi ter jé pri materi 128 VI | spuščal v razgovor z onim na cesti. ~"In praviš, da si 129 VI | ošaben, da gospoda glavarja na cesti niti ne pogledaš. 130 VI | da bi jih nabasal v top na gradu ter jih sprožil na 131 VI | na gradu ter jih sprožil na vse strani proti nebu? He, 132 VI | čez Gorjance! Moral sem na zeleno travo, da se malo 133 VI | polhov je bilo kot bučel na satju! Morali smo zgodaj 134 VI | pojeli in pobrali. Zlezel sem na drobnico, ki raste ravno 135 VI | slišala in mi je pritekla na pomoč. Pri zadnji veji sem 136 VI | suhega sadja ter se napotil na božjo pot k očetom jezuitom 137 VI | smel moliti ter klečati na nagih kolenih v kapelici 138 VI | konjica ter prihajala bliže. ~Na čelu je jezdila generalova 139 VI | in srebrnjak med prsti. ~Na velikem žrebcu sedeč je 140 VI | ga ena drugi kazale ter na videz povešale pogled pred 141 VI | največjim dirjanjem je skočil na primero iz sedla na zemljo 142 VI | skočil na primero iz sedla na zemljo ter zopet bliskoma 143 VI | da si je junak Simonovi'c na mah pridobil srca vseh gledalcev 144 VI | tedaj v hipu ugasnil spomin na našega junaka po mestu! ~ 145 VI | Nosil je železni oklop in na glavi čelado, dasi je sonce 146 VI | pokrajino. Bilo je prav samotno na cesti, in ker je vse odhitelo 147 VI | Sam vitez Sonce je bil še na potu. Ostal je z Ano Rozino 148 VI | zahvala, da so še dobri ljudje na svetu! To bom molil za dobrega 149 VI | malikovalcev!" ~Prišli so na mesto, kjer je segala gošča 150 VI | gosposki ljudje imate pač dobro na svetu! Kadar se vam zljubi, 151 VI | prav blizu, kakor bi sedela na prvi smreki tik ceste. ~" 152 VII | slovenske, bili so tedaj na vrhuncu posvetne sreče in 153 VII | neše pripovesti Turjačanje na Novem trgu v Ljubljani sezidali. 154 VII | sukalo okrog Turjačanov! Na drugo stran pa so tiste 155 VII | skoro vsemogočen minister na dvoru Leopolda. Tretji, 156 VII | granici, pa je tudi bil na svojem mestu ter množil 157 VII | ga zebe. Končno je sedel na visok stol ter bil prepričan, 158 VII | posedla v bližini istotako na visoke stole ter z nekako 159 VII | tajnega svetnika, tedaj je na mestu ta diplomatič, da 160 VII | o katerem se je v istini na skrivnem že pripovedovalo, 161 VII | in jaz jim bodem stal na čelu, jaz bodem vse pripravil, 162 VII | poklical k sebi ter ga postavil na prostor, kjer mirujeta pest 163 VII | še tek kakor večna zvezda na večnem nebu! Moja zvezda 164 VII | iz rodu turjaškega visoko na zvezde, in moje ime ne bode 165 VII | glasu neka zaničljivost, na drugo stran pa tudi nekaka 166 VII | trenutku se je začul zunaj na hodniku (ki ga še sedaj 167 VII | obsijalo osebo, ki je med vrati na pragu obstala. ~Bil je vitez 168 VII | ranarja. Če imaš ozeblino na nogi, dobiš pri njem najboljša 169 VII | obrnil zopet k Soncu, in na obrazu so se mu zbirali 170 VII | prevrgel v sedlu ter padel na trdo zemljo. Zaklel je ter 171 VII | Zaklel je ter bil takoj zopet na konju. Po kletvici pa sem 172 VII | za celi svet z verigami na visoko nebo prikovan in 173 VIII| VIII ~Na širokem hodniku je slonel 174 VIII| oko, ko je opazoval konja na dvorišču, in z veliko zadovoljnjostjo 175 VIII| neprilično! Še danes imam iti na Turjak; pazi, Cesare, da 176 VIII| Cesare," vpil je zopet onemu na dvorišču, "preišči mu tudi 177 VIII| nekolikokrat po hodniku. ~"Cesare, na Turjak morava, in če imava 178 VIII| v noči odjezditi z menoj na Turjak! Povej mu, da imam 179 VIII| bode kratkočasil z menoj na Turjaku danes v noči in 180 VIII| tedaj je stopil Janez Sonce na koridor. V njem so se bile 181 VIII| govoril, da mora še ponoči na Turjak. ~Jurij Ljudevit 182 VIII| Sonce ter mu položil roko na ramo. "Vidite, velecenjeni 183 VIII| porogljivoo. ~"Danes še greste na Turjak, ali ne?" ~"Svoje 184 VIII| vam moram še nekaj! Jutri na vse rano bode visel nekdo 185 VIII| vse rano bode visel nekdo na vejevju tega drevesa in 186 VIII| hoditi ob takih razmerah na Turjak!" ~"Sedaj imam poguma 187 VIII| da ima še nocoj to noč na Turjak in da mu je prehiteti 188 VIII| nekje v skrivnih sobanah na Turjaku, o tem ni mogel 189 VIII| kričal k svojemu hlapcu na dvorišče, bile so mu jasne 190 VIII| bilo, da je ponočna pot, na katero se je odpravljal 191 VIII| hotelo zvršiti v pozni noči na samotnem gradu. Ali kako! 192 VIII| prekoračil stopnice ter stopil na širno dvorišče. Hlapec Cesare 193 VIII| tovarišem, da ima še danes na Turjak. ~"Kaj bodeta tam?" 194 VIII| telesu! Vi bodete spali na gorkem kakor piščeta, ki 195 VIII| ni ostajalo. Opiral se je na steno in steza roki proti 196 VIII| Moja kuhinja je prazna in na ognjišču se nič več ne kuri. 197 VIII| kje tiči tvoj stric!" ~"Na vrtu, tam zadaj!" ~"Na vrtu 198 VIII| Na vrtu, tam zadaj!" ~"Na vrtu tam zadaj! In o gospe 199 VIII| postajali pozorni hlapci na dvorišču. ~"Bolj tiho govorite, 200 VIII| jima branil nikdo vhoda na vrt, ki je ležal za knežjim 201 VIII| njegovih krasotah smo že pisali na drugem mestu. Tistega dne 202 VIII| bode cesar Leopoldus hodil na sprehode v ta vrt. In bolj 203 VIII| vladarju, nahaja tudi lov na kunce, ki so jih obilo redili 204 VIII| siromašni spremljevalec stoila na vrt, trudili so se mnogobrojni 205 VIII| po zelenih tratinah ga je na kupe ležalo. Ta stran vrta 206 VIII| ni moglo ničesar vzeti. ~Na samotni kamniti klopi je 207 VIII| ter ga položil tik sebe na klop. ~"Ta gospod je včasih 208 VIII| Kljukca koža se ne prodaja na tem sejmu, to je gotovo! 209 VIII| Če bi pa jaz vas dregnil na noht, pravi se takoj: hajd, 210 VIII| pravi se takoj: hajd, pojdi na kolo, pojdi na vešala! To 211 VIII| hajd, pojdi na kolo, pojdi na vešala! To ni nikaka pravica, 212 VIII| je položil nož tik sebe na klop, da mu je bil vsak 213 VIII| nam vzame graščina; gospod na gradu se debeli kakor polh 214 VIII| prišel v mesto in sem krenil na obisk h gospodu Juriju. 215 VIII| trideset cekinov vam zvlečem na Turjak umazano pastirico, 216 VIII| tu je Kljukec pokazal na svoj nož - "in sem ž njim 217 VIII| Potem pa hajd konjičem na hrbet in kakor sapa proti 218 VIII| noči tudi Jurij Ljudevit na Turjak," ~"Ravno prav nam 219 VIII| okrog vrata in obesite ga na vejo med potjo, ali se bode 220 VIII| se vidimo. Potlej pa hajd na Turjak!" "Na Turjak!" vzklikni 221 VIII| Potlej pa hajd na Turjak!" "Na Turjak!" vzklikni je vitez 222 VIII| vzklikni je vitez ponosno. ~"Na Turjak!" viknil je tudi 223 VIII| tudi, da je mož kruljav. ~"Na Turjak torej! In sveti beneški 224 VIII| zakričalč dolgi vodja: "Na Turjak! Na Turjak! Za sveti 225 VIII| dolgi vodja: "Na Turjak! Na Turjak! Za sveti beneški 226 VIII| temni hlad! ~Tedaj pa je na dvoru knežjega dvorca v 227 VIII| naj se vsi visoki gospodje na glavo postavijo! Razsedlaj!" ~ 228 IX | namen svojega potovanja na Kranjsko. - ~Tako po sprejemu 229 IX | slovesno izročil mestne ključe. Na obeh straneh ceste je stalomeščanstvo 230 IX | mogel mirovati! Splezal je na mestno ozidje ter se vmešal 231 IX | ali le-tá se je razletel na drobne kose, ker so bili 232 IX | Dienstmannu v čelo, da je tako na mestnem zidu mrtev obležal 233 IX | proti Medvodam, kjer je na Goričanah v škofovem gradu 234 IX | v Ljubljano nego vladar na Goričane. Takoj po dohodu 235 IX | z Brda ukaz, naj oddirja na cesarjevo taborišče, da 236 IX | da ga slovesno sprejmejo na polju pred mestom. Sedaj 237 IX | uri je že bilo vse mesto na nogah! Kar je bio mestnega 238 IX | stanovalca, vse je drlo na Ljubljansko polje, ki se 239 IX | cesto so obrkoževale množice na levo in desno. Meščanov 240 IX | če pride mogočni vladar na obisk k svojim vernim podanikom! ~ 241 IX | s ceste ter se postavil na odkazani prostor. ~Ob dveh 242 IX | mesto, krasno oblečen in na ognjevitem konju sedeč. 243 IX | kompanijah. Vsi so nosili na kasketah krasna peresa, 244 IX | sta nosili modra peresa na kasketah in modrre predpasnike 245 IX | pripeljal Janez Ljudovit Gall na šentviško polje. Marikak 246 IX | prignala isti dan s pogorja na plan, opazil je pod žoltobelo 247 IX | spectacul" prav močno vplival na živce radovednega ljudstva! 248 IX | Pozdravljali so jo topovi na Ljubljanskem gradu, po mestu 249 IX | ravnokar stopil cesar Leopoldus na Ljubljansko polje. ~"Sedaj 250 IX | Častno znamenje nosite na svojem licu, polkovnik," 251 IX | polkovnik," in tu je pokazal na brazgo, ki se je svetila 252 IX | ki se je svetila Aricagu na črnikastemu obrazu. "Veseli 253 IX | Za takega vladarja umreti na bojnem polju, to bi bila 254 IX | stopil v šotor ter sedel na rdeči stol; tik njega je 255 IX | Končavši, se je spustil na kolena ter klečeč poljubil 256 IX | prišli vsi visoki stanovi na vrsto: eden za drugim so 257 IX | in njegov deviški obraz, na katerem ni bilo o bradi 258 IX | še danes lahkko opazujemo na starih trdnjakih, nosečih 259 IX | je uvrstil dolgi sprevod. Na čelu je jezdarila kompanija 260 IX | Iz mesta je bil prijezdil na neosedlanem konju ter ga 261 IX | skakala in se vzpenjala na vse mogoče načine. Vse se 262 IX | ter mu neomagljivo sedel na širokem hrbtu. SEdaj, ko 263 IX | večjega čarobnika: podil se je na konju stoječ (kakor umetni 264 IX | slišali, da ga bodo kje na grmadi sežgali!" ~Prekrižala 265 IX | je bilo tisti dan mnogo na Ljubljanskem polju, ki so 266 IX | katerem nam naš letopisec na drobno poroča. To spremstvo 267 IX | Friderik grof Attems, oba na konju; 13. nadvojvoda Viljem, 268 IX | 13. nadvojvoda Viljem, na konju, in okoli njega njegovi 269 IX | mečem v roki; 17. cesar sam na konu s svojimi trabanti; 270 IX | seboj vzeti, če niso hoteli na potu od glada poginiti. - ~ 271 IX | kapucinskega samostana, ki je stal na mestu današnje "Zvezde", 272 IX | vicedomskih vrat, to je nekako na mesto, kjer se danes pričenjajo 273 IX | meščanstva ter mu izročil na rdeči blazini ključe mesta. 274 IX | tolpa po Vicedomskih ulicah na Novi trg, ki mu pravimo 275 IX | hipu najsrečnejši človek na širnizemlji: padel je na 276 IX | na širnizemlji: padel je na kolena ter poljubil roko 277 IX | Naš ljubi stric bode hotel na lov, ali mi vas bodemo obiskali 278 IX | ali mi vas bodemo obiskali na vašem gradu. Da se tedaj 279 IX | Da se tedaj skoro snidmeo na Turjaku! Do tedaj vas Bog 280 IX | nego si bil ti danes!" ~"Na Turjaku nas hoče obiskati 281 IX | Leopoldus! ~"Kaj vraga! Na Turjak hoče, na stari naš 282 IX | Kaj vraga! Na Turjak hoče, na stari naš grad!" ~"Na Turjak," 283 IX | hoče, na stari naš grad!" ~"Na Turjak," odgovoril je Volk 284 IX | leseniČevljarski most, dospel na Meščanski trg in poem mimo 285 IX | hiš (ki je že tedaj stala na mestu, kjer stoji še danes) 286 IX | nekateri so bili zlezli še celo na strehe. Na stopnicah pred 287 IX | zlezli še celo na strehe. Na stopnicah pred mestno hišo 288 IX | in ga je zvabil s seboj na stopnice pred mestno hišo. ~" 289 IX | mio?" govoril je Kljukec. "Na Hrvaškem sem imel prijatelja, 290 IX | ni da bi človek govoril na vsakem mestu!" ~"Veš kaj, 291 IX | pijan dremal, sedel bom na svoji suhi kljusi, ki me 292 IX | diavolo!" ~"Imate li kaj na Turjaku! Kaj ženskega, he!" 293 IX | ugledali morda vladarjev obraz na oknu. ~Okoli sedme ure je 294 IX | pripeljal Aricaga svoj polk na trg pred škofijo ter ga 295 IX | usedel k večerji, zapokalo je na trgu, izstrelile so se muškete 296 X | šotorišče, da bi od tod prežali na Jurija Ljudevita, če bi 297 X | če bi hotel v temni noči na grad k ukradeni ljubici. 298 X | je moral Jurij Ljudevit na povelje gospodov ostati 299 X | Prijatelji njegovi pa so na mestu slabega prenočišča 300 X | obrazi, katerim se je poznalo na prvi pogled, da so preživeli 301 X | sta se skladno združevali na teh obrazih; vedenje in 302 X | trenutku nevarnosti ne pazijo na to, ima li človeško življenje 303 X | Celo leto sem se veselil na cesarja, in zdaj, ko je 304 X | Celo svojo hišo je naložil na voz in počasi se je pripeljal 305 X | srebrnine domov, če jim ostanem na vratu! A zunaj mestnega 306 X | kakor imam sploh navado. Na hodniku očetov kapucinov, 307 X | okrog stene, viselo je ondi na steni, kar imam tu v vreči. 308 X | sama je pa ležala spodaj na tlaku. Devet let - in vse 309 X | óno, kar je ležalo spodaj na tlaku! In tu imam vse!" ~ 310 X | z velikim krohotom obesi na smrekovo vejo. "Radoveden 311 X | opotekaval pred njimi. Dospevši na mesto, kjer so imeli drugi 312 X | Kdo ti je pa stopil na prst, da si taka, kakor 313 X | vinarje in dejala sem mu: Idi na Pijavo gorico in kupi moke! 314 X | ter ga z veliko silo vrgel na zemljo. Potem mu je pa še 315 X | katero je bil pograbil nekje na paši. Pozdravljali so ga 316 X | čas je slonel vitez Sonce na strani ob deblu ter se ni 317 X | tisto bitje, ki mu je bilo na svetu najdražje. V obupu 318 X | slonel. ~Tik viteza je čepel na zelenem mahu dijak Vid in 319 X | častitljivi očetje sežigali na ljubljanskem trgu in ki 320 X | in če se nama posreči pot na grad Turjaški, spominjal 321 X | meniško obleko in to vrečo. Na grad hoče, in dobro mu bode 322 X | služilo oboje.!" ~"Kam hoče! Na grad! Oho! Tu bi se nam 323 X | vitezi in ne grofi!" ~"Samo na grad greva! Celi dan utegnemo, 324 X | se je odpravil z dijakom na usode polno pot. Komaj sta 325 X | in če opazita, da kreneta na napačno stezo, pa meni poročita! 326 XI | naša potnika po mehkem mahu na drobno srečo plezati navzgor. 327 XI | listovi; in zajec, prebujen na svojem ležišču, odrinil 328 XI | zapuščeni strmini. Dospevšima na malo ravan, prikazal se 329 XI | potem grajskim hlapcem. Na tem mestu je zlezel naš 330 XI | meniško obleko, ki mu je na srečo sezala do pete, tako 331 XI | Sonce kratke lase, bil je na prvi pogled vsekakor podoben 332 XI | opazno iz šume ter dospela na plan, kjer je ponehalo drevje 333 XI | po njem. V dnu je raslo na mestih nekaj ločka, kar 334 XI | Turjačanov le malo spominov! Na grajskem zidu je slonelo 335 XI | bili brez težave splezali na ozidje ter ž njega o belem 336 XI | obraza. ~"Pikaščca, Pikašca, na na -a!" tako je vpil neprestano 337 XI | Pikaščca, Pikašca, na na -a!" tako je vpil neprestano 338 XI | pokrita koža pa je visela na vrbovi veji, in Tinač je 339 XI | odšel kričeč: "Pikašca, na, Pikašca, soli!" ~Ta dva 340 XI | potem, prestopivši most, na tisto ozko, temno, niti 341 XI | zopet umiril in grčaje legel na slamo tik ulice. Naša znanca 342 XI | trebušen mož s širokim klobukom na glavi in z dolgim silnim 343 XI | meniha, padel pred njim na kolena ter mu z gorečnostjo 344 XI | cerkve, tedaj raz konja in na kolena! In dostavil je še 345 XI | starosti in da je nosil obraz, na katerem so bakrene lise 346 XI | pričevalo, da je mož pil že na vse jutro in da se nahaja 347 XI | jezdec v celi armadi, da bom na stare svoje dni ležal v 348 XI | Pa kaj bodemo tu stali na mrazu in hladu. Vstopite 349 XI | gori. Za mizo bomo sedli in na mizo prinesli vina in še 350 XI | jahanjih po širokem svetu!" ~Na hodniku jim je prišla nasproti 351 XI | pri katerem se je videlo na dvorišče. ~Tomaž Ručigaj 352 XI | dijaku pa je odkazal mesto na klopi tik vrat, govoreč: " 353 XI | ne pride z ostanki vrsta na te! Ali niso to pošteni 354 XI | Preleta se rada in težko tiči na enem in istem mestu! Kaj, 355 XI | kruha ter ga spodili potem na dvorišče ali pred grad, 356 XI | mogočen kos od hleba, ležečega na mizi. ~"Tu imaš, dečko, 357 XI | bi ti bil turjaški grad na stežaj odprt. Vsak kamen 358 XI | Nalil je vina v kupo ter jo na hip izpraznil. Tudi menihu 359 XI | prav kakor tudi pozabijo na starega psa!" ~"Res je tako," 360 XI | pil in da se mu je pričelo na licih žariti, kakor se žari 361 XI | ki vedo, kako je ta žival na svet prilezla? He, povejte 362 XI | kako je Jurij Ljudevit na svet prišel!" ~"Ne vem." ~" 363 XI | sem z Janezom Vakjardom na Goriškem. In lahko zastavim 364 XI | Stari pijanec je padel na kolena. - "Tu vidite, kaka 365 XI | Johannes Vörth, ter smo se na bistrih konjičih drvili 366 XI | ženska, in skrbi me, kaj bo na onem svetu!" ~Zopet je pretakal 367 XI | ginilo vino iz majolike na mizi. ~"Toliko vam povem, 368 XI | povem, sveti oče, če bom na onem svetu gorel v večnem 369 XI | Tomaž Ručigaj ni upal prav na dan in da se je že kesal, 370 XI | kesal, da je sploh zašel na to polje. ~"Vendar bi vam 371 XI | odgovoril je oni lahkodušno. "Na obrazu se ji ne pozna, in 372 XI | preklicana usoda, da se mi mora na stara leta kaj takega prigoditi!" ~ 373 XI | ter postavi polno skledo na mizo. ~"Dobra je ta!" kričal 374 XI | Marjanica, tedanja prva dekla na gradu turjaškem. "Že vidim, 375 XI | Če bi bilo kaj pravice na svetu, morala bi ti biti 376 XI | morala bi ti biti grofinja na Turjaku, ne pa dekla. To 377 XI | doma in dejal mi je: 'Glej na ključe h kleti, da jih ta 378 XI | hlapci naklali drv tam spodaj na dvorišču, jutri bo naš Tomaž 379 XI | Potem pa naj sam drva sklada na dnu pekla v peklenski drvarnici! 380 XI | ko domu pride, umorim ga! Na to lahko vzameš sveto obhajilo! 381 XI | moledoval je Ručigaj. "Še na sodni dan bom govoril zate, 382 XI | vidi se mi, da komaj čakajo na vašo smrt. Predolgo jim 383 XI | v veliki grajski sobani na steni!" ~"Res je," pritrdil 384 XI | prislužili košček kruha na stara svoja leta in tudi 385 XI | imeli! Nagnjena je bila na malo hišo domačo, in jeseni 386 XI | je cepal zlati njen sad na slamnato streho. A še veliko 387 XI | veliko več ga je segnilo na deblu, da ga ni mogel zaužiti 388 XI | segniti hruški Gospodični sad na deblu, še prej nego je dozorel. 389 XI | soncem je vse koprnelo. Tma na meji dežele Kanaan in dežele 390 XI | je slaboten, da ni mogel na ošabno drevo. Moj Bog, kaj 391 XI | usuj svojega zlatega sadu na zemljo pod seboj, da ga 392 XI | Dvesto let stojim že tu na meji dežele Naaan in dežele 393 XI | je usedala ptica puščave na zelene moje vrhe in raztezala 394 XI | ničesar začuti. Sedel je na zeleno rušo ter govoril 395 XI | leto hruški Gospodični sad na veji še prej, nego je dozorel; 396 XI | Vstal je, da bi splezal na drevo. - ~Splezal je na 397 XI | na drevo. - ~Splezal je na drevo. Med z manhom obraslimi 398 XI | navzdol. Tedaj je opazil na veji, ki je segala do graščinskega 399 XI | preriniti skozi njega lino na prosti zrak. Kdor je bil 400 XI | pomagal, da sem splezal na to hruško Gospodično!" ~" 401 XI | me zaprli? Vedno mislim na našega gospoda in morda 402 XI | tistem hipu prikazal se je na ovinku tik grajskega jarka - 403 XI | Neprestano je zrl s kalnim očesom na hruško Gospodično, na kateri 404 XI | očesom na hruško Gospodično, na kateri je bil že iz dalje 405 XI | stopal, da je letal pesek na vse stani in da so mu ostroge 406 XI | je tu!" zaječal je dijak na veji. Otrpnilo mu je telo, 407 XI | vse se je meni zgodilo, in na gradu Turjaškem!" ~"Dvignil 408 XI | ter ga sprožil proti dečku na veji, da se je pok razlegal 409 XI | razkadil, ležal je dijak Vid na zemlji, mirno, kakor bi 410 XI | se je naš Jurij Ljudevit na Turjaški grad in takoj sem 411 XI | Saj ni bil takrat prvič na Turjaškem gradu! 'Ručigaj,' 412 XI | dejal je, si li ti oseba, na katero se smem zanesti? 413 XI | Zatorej si bil tudi prvi, na katerega sem pri ti stvari 414 XI | ali vendar je živel tu na turjaškem gradu Martin Luter, 415 XI | se ti ne bo slabo godilo na zemlji! Danes ponoči ti 416 XI | spraviš v Lutrov zaboj! Tudi na hruško Gospodično pazi in 417 XI | hruško Gospodično pazi in na okence za njo! Z Bogom, 418 XI | Turjačančka slabotna osebica na zidu. To žival, kateri se 419 XI | katera ni bila za drugo na svetu, nego da je dobro 420 XI | grižasti obrazec pribili na steno. Ali na tej podobi 421 XI | obrazec pribili na steno. Ali na tej podobi je spodaj skrito 422 XI | skrito pero, in če pritisnete na to, odpre se vam vhod k 423 XI | sem očedil in prezračil. A na mizo sem postavil šop pisanega 424 XI | človek, da bi le kaj takih na svetu bilo! Pa jih ni, carambo!" ~ 425 XI | merico vina v jezi, da je na svetu le malo poštenjakov, 426 XI | jastreb, katerega bi morali na kolo nategniti, da bi mu 427 XI | hipu so se odprla vrata na stežaj in na pragu prikazal 428 XI | odprla vrata na stežaj in na pragu prikazal se je Jurij 429 XI | pričakovati je bilo, da bodo na mah planili z mečem po njem! 430 XI | okno! To je takoj vedel! Na srečo je bilo odprto in 431 XI | je izza mize, kjer je bil na tleh zapustil znak svojega 432 XI | tembolj, ker je priletel ravno na kup gnoja in smeti, ki se 433 XI | nahajal ter je kvaril zrak na dvorišču Turjaškega grada. ~ 434 XI | med kletvinami odrinila na stran. Ko sta potem dospela 435 XI | sta šipa in apno zapršila na vse strani. To je prejkone 436 XI | Ljudevit. Oba sta namerila na onega, ki je z dvorišča 437 XI | hladno, "in poglejmo raje na dvorišče, kaj počenja obstreljeni 438 XI | naš vrabič ondi!" ~Drli so na dvorišče. Ali prostor, kjer 439 XI | vitez Janez - bil je prazen. Na tlaku je ležal sicer njegov 440 XII | prijezdarila pri Dolenjskih vratih na mah, kjer so hoteli po divjih 441 XII | Viljem, bila sta lovcem na čelu; posebno zadnji kazal 442 XII | Leopoldu pa je obsedel na konju, voščil svojemu stricu 443 XII | glavarju ter dejal: "Sedaj na Turjak, ekscelenca!" Bil 444 XII | nekoliko pripraviti! In še na smrtni postelji bom se sramoval, 445 XII | bom se sramoval, da sem na Turjaškem gradu sprejel 446 XII | tudi so se radi smejali na račun imenitnega, a tedaj - 447 XII | katerimi je posebno pečenkam na mizi nevaren, Veličestvo!" ~ 448 XII | in prav videlo se mu je na ošabnem obrazu, kako mu 449 XII | kako mu dobro de, da je na vse rano jutro smel zasmehovati 450 XII | konja in pred nami dirjajte na Turjak in glejte, da nam 451 XII | Turjaku, klobuk pa si je dejal na glavo šele tedaj, ko je 452 XII | cela armada, če se prikaže na dan! ~Navzlic zbadljivem 453 XII | poti ter opazovali okolico na vse strani. Pričetkom je 454 XII | nebu. Odprl se je pogled na širno barje in na hribe, 455 XII | pogled na širno barje in na hribe, ki sga obkrožujejo 456 XII | Njegovo veličanstvo bilo je na vse kraje radovedno. K sebi 457 XII | Ali hotel jim je stopiti na tilnik ter jih ponižati, 458 XII | je hotel zidati kapelico na svojem gradu, če mu pomaga, 459 XII | obraščene z bičjem in ločkom. Na drugi strani pota dvigalo 460 XII | odplula v zakajeni mah. Na vse strani obračal je knez 461 XII | mi lahko, da prikrevsam na Turjak, ko je njegovo veličastvo 462 XII | premeril je le-tá dolino na vse štiri vetrove, samo 463 XII | konja skoraj, raztezala je na zelenem mahu dolga človeška 464 XII | opazil, kako je gospodu na konju kri zaihtela v belo 465 XII | pretipati hrbet. ~"Kovačnica? Na gradu jo imajo! No, pa saj 466 XII | skoraj povsod vlečejo se pota na hribovje za Kureščkom, meneč, 467 XII | Kureščkom, meneč, da ste na Turjaku. Hej, jaz jih poznam, 468 XII | moža težavno vam bo kreniti na pravo stezo. Taka je! Da 469 XII | zamotana, da je malo takih na svetu! Ko bi vi vodnika 470 XII | ter jo vzeli in odtirali na svoj grad, ha, ha!" ~Knez 471 XII | Kaj so storili gospodje na Turjaku? He, te prav umem?" ~" 472 XII | šalil? Sicer pa greste tako na Turjak, in če gori pridete, 473 XII | Njegov sin pa tiči sedajle na Turjaškem gradu in Bog ve, 474 XII | zakona je še široko polje, na katerem marsikaj zrase. 475 XII | svete vere. No, pa če greste na Turjak, vidite ga tako in 476 XII | pekočega sonca. Gotov še niti na Turjaku ni bil! In menda 477 XII | tugo mi je izvestiti, da je na Turjaku že vse zasedeno: 478 XII | taborišče pod milim nebom. Ali na gradu danes nimajo prostora 479 XII | pozdraviti Vaše Veličestvo na svojem gradu!" ~"Ne razburjajte 480 XII | česa je iskal vitez Sonce na Turjaku. Če mi je dopuščeno, 481 XII | zakonskemu možu ter jo odtirali na Turjaški grad, kjer še sedaj 482 XII | sedaj zdihuje pod zaporom. Na njenega moža pa so streljali, 483 XII | slavnega cesarja in gospoda, na katerega bodo morda tudi 484 XII | svoji čisti časti prisegam na to!" "In zakonsko ženo 485 XII | je s potnim obrazom tičal na konju, da se je bilo bati, 486 XII | sedla ter ležal v prahu na kolenih še prej, nego se 487 XII | najnevrednejši vaših služabnikov! Na me naj se izlije pravična 488 XII | slabega mu brata! ~Če bom na smrtnem ležišču vse pozabil, 489 XII | rokah Boga, s katero me biča na stare dni! Biča do kosti!" ~ 490 XII | skesanemu grešniku kipeče! Vtis na poslušalce bil je tak, kakor 491 XII | ponižanega, in kakor Job sem na gnojišču, dočim se je še 492 XII | ter mi odprl staro rano na pregrešni moji duši. Oj, 493 XII | Priskočil je svojemu bratu na pomoč ter se mu v istem 494 XII | goreči tej ljubezni pozabila na celi svet, in še celo na 495 XII | na celi svet, in še celo na visokega gospoda, ostala 496 XII | niti črtica se ni ganila na njem, ko je bliskal Leopoldov 497 XII | odpuščenega! Sedaj pa poglejmo na Turjak, ondi hočemo dalje 498 XII | Čestitam, gospod vojvoda!" ~"Na čem?" razsrdil se je Janez 499 XII | razsrdil se je Janez Vajkard. ~"Na vašem bratu, ki se vam je 500 XII | tovariše okrog sebe. Sedel je na smrekovem štoru in štel