Part

 1 VI  |       svojo ljubeznijo! ~"Da, Ana Rozina," izpregovoril je Sonce, "
 2 VI  |         to bilo?" vprašala je Ana Rozina ter si v prvem strahu z
 3 VI  |      odrešenik!" vzdihnila je Ana Rozina, "ali mu niso odsekali glave
 4 VI  |    odgovorila ne nato pobožna Ana Rozina, "je nepremagljiva. Gospod
 5 VI  |          gorja." ~"Nočete li, Ana Rozina, zvedeti, kako žalostno
 6 VI  |       krasnimi očmi, ljuba mi Ana Rozina." ~"Očetje teh jezdecev!
 7 VI  |          in mučenike! Vidite, Ana Rozina, smrt tega pravičnika je
 8 VI  |        mož," izpregovorila je Ana Rozina k svojemu soprogu. "Morda
 9 VI  |           potem?" vprašala je Ana Rozina sočutno. Pobožni tujec je
10 VI  | blagoslova!" izpregovorila je Ana Rozina, ki je licemercu vse verovala,
11 VI  |           vratih," šepnila je Ana Rozina, "in jedel bo pri deklah
12 VI  |           za nju!" šepnila je Ana Rozina svojemu soprogu ter občutila
13 VI  |          naokrog. In ko mu je Ana Rozina z veliko potrpežljivostjo
14 VI  |           tem," odgovorila je Ana Rozina. ~"Vidite, dobra gospa,
15 VI  |          me je!" vzdihnila je Ana Rozina. ~"Saj smo takoj v mestu!"
16 VI  |       postave iz gozdne teme. Ana Rozina je viknila v smrtnem strahu,
17 VII |        hotela je gledati tudi Ana Rozina, moja ženica, ta krasni
18 VIII|          Doma pa se dolgočasi Ana Rozina, ki jo samo puščate v samotni
19 VIII|         rešitve! Da je tičala Ana Rozina nekje v skrivnih sobanah
20 VIII|           da ve, kje je gospa Ana Rozina," odgovoril je Vid klavrno. ~"
21 X   |         ravno v njem vzdihuje Ana Rozina in si niti ne domišlja,
22 XI  |      umazanim tem oknom gospa Ana Rozina. ~Z vso močjo svojega mladega
23 XI  |         je proti oknu: "Gospa Ana Rozina, oj preljuba gospa Ana Rozina!" ~
24 XI  |     Rozina, oj preljuba gospa Ana Rozina!" ~Zaklical je dvakrat in
25 XIV |            Tam se je zgrudila Ana Rozina na kolena in rdečica ji