Part

 1 II  |        prijetno in občutno moč. Dasi je bilo obilo viteštva v
 2 II  |       mladi naš vitez brez las! Dasi je to pokrivalo bilo pregrozno
 3 III |   odhitela. Še pogledala me ni, dasi sem se ji ponižno, globoko
 4 III |        Janez Sonce porogljivo, "dasi ni posebna čast, boriti
 5 IV  |   veriga mu je krasila prsi, in dasi je bil že v letih, kazalo
 6 V   | prisedli, sem vas šele spoznal, dasi mi je pravil Vid, da pridete!
 7 VI  |         nedosežnih gradovih." ~"Dasi so ga sovražili, niso ga
 8 VI  |    tedaj navadno kmečko obleko. Dasi je sonce še močno pripekalo,
 9 VI  |       oklop in na glavi čelado, dasi je sonce vroče pripekalo.
10 VII |         truden od dolgega pota, dasi mu je bilo tedaj komaj sedeminštirideset
11 VIII|       puščate v samotni sobi?" ~Dasi je vse gorelo po njem, odgovoril
12 VIII|       noče šteti deset cekinov, dasi sem mu toliko prijetnega
13 IX  | trenutek ni izgubil ravnotežja, dasi je jezdil po stezah, ki
14 IX  |     slabejše, nego so danes, in dasi je kakor z loka izprožena
15 IX  |        gledalcem silno po godu, dasi se je streljalo v slabem
16 XI  |    prinesel svetemu očetu vina, dasi je to proti mojemu stanu
17 XI  |         izpregovoril je Sonce, "dasi je težko verjeti, da bi
18 XII |        je Lobkovic hladnokrvno, dasi se je srdil, "moji zobje
19 XII |        tudi ni nikjer ugledati, dasi se mi je pravilo, da je
20 XII |       malodko turjaških grofov, dasi se je rodil v zakonu in
21 XII |        v tem dohajal po dolini. Dasi je bilo vroče, bil je mladi
22 XII |        komaj odnesel življenje, dasi ni zahteval ničesar drugega
23 XIII|       prinesti si dali prijače, dasi so bili že pri odhodu pošteno
24 XIII|         trenutek potresla roka, dasi je že nosil železje, ko
25 XIV |         potomci še niso zamrli, dasi ne donašajo več jedil na