Part

 1 II  |     ki že toliko sto let sesa kri iz matere Evrope ter tepta
 2 II  |  Tarkvinij nekdaj srčno svojo kri, to je rodnega svojega sina,
 3 III |    mladem človeku vroča laška kri. Gotovega se ni vedelo ničesar
 4 III |     opazila, da čakam na njo. Kri ji je zakipela v obrazek
 5 III |      Pretaka se mi Turjačanov kri po žilah in Turjačani so
 6 III |         Aricaga, hotela mi je kri zastati! Da, ranarjeva hči
 7 III |  kakor se mi pretaka turjaška kri po žilah!" ~Aricaga je sprevidel,
 8 III |       temu plemiču, zalila je kri obraz, da se mu je svetil
 9 III |      bledejši od stene in vsa kri mu je zakipela k razburjenemu
10 III |        da bi z obleko ustavil kri, ki je še vedno tekla iz
11 V   |  poskusi!" ~Plavcu je udarila kri v lice. ~"Hudiča, ti mi
12 V   |     Ali vendar mu je izginila kri z lica, in tresel se mu
13 VII |     poštenim slugam obilokrat kri puščal ter jim stavil rožiče!
14 VIII|       prav malo mu je zaplula kri v beli obraz; ali potem
15 VIII|     kateremu je v hipu zalila kri bledo lice in srd napolnil
16 XI  | capitano, a saj poznate mlado kri. Preleta se rada in težko
17 XI  |      bi spal. A njegova srčna kri pojila je tedaj rušo in
18 XI  |    kjer se mu je cedila rdeča kri iz obleke. ~"Ta jo je iztaknil,"
19 XII |      kako je gospodu na konju kri zaihtela v belo lice.  "
20 XIII|      in med sabo rujeta? Moja kri ostane hladna pri tem in
21 XIII|       takega, kar bi namv sem kri ogrelo brez prepira na hujskanje!
22 XIII|   vina, a rečem vam, da se mi kri kot mrzel led vlači po žilah
23 XIII|   potrebujem nekaj, kar bi mi kri razpraskalo in srce upijanilo,