Part

 1 IV  |      je Jurij Ljudevit lahno. "Dijak je in tu je hotel napadati
 2 V   |        nos. Tik njega je sedel dijak Vid, s katerim smo se bili
 3 V   |      doživela, ko bode beraški dijak nosil zato verigo okrog
 4 V   |    Kljukca. Takoj ga je opazil dijak ter zavpil proti njemu: "
 5 VIII|       Pi temni steni je slonel dijak Vid in je bil še bolj raztrgano
 6 VIII|   gospod Sonce," opomnil mu je dijak; "ne bilo bi dobro, da vas
 7 VIII|        Turjak!" viknil je tudi dijak Vid. "In sveta Marija, naša
 8 VIII|        Globoko se jepriklanjal dijak ter napravljal križ za križem. ~
 9 X   |       je čepel na zelenem mahu dijak Vid in je sopel v otrple
10 X   | milostivi gospod!" vzdihnil je dijak. "Tudi so vrata zaprta in
11 XI  |    imeli z redovniki opraviti. Dijak Vid pa si je obložil ramo
12 XI  |        kjer sta vitez Sonce in dijak Vid dospela do grajskega
13 XI  |   vstop v ta preslavni grad!" ~Dijak in vitez sta se ujela s
14 XI  |      posebnosti. ~Komaj je bil dijak zapustil sobico, odprl je
15 XI  |  Ručigaja spoved. - ~Medtem je dijak Vid stikaval po grajskih
16 XI  |  Gospodična" - izpregovoril je dijak sam pri sebi, "in zgoraj
17 XI  |    Porodnica" - tu je napravil dijak znamenje križa - "bežala
18 XI  |    Odrešenika" - tudi tu se je dijak pobožno prekrižal - "prišla
19 XI  |   Janeza!" ~Zopet je vzdihoval dijak, in polastila se ga je čudna
20 XI  |     gospoda Jurija Ljudevita?" Dijak Vid se je dvignil kvišku.
21 XI  |      sem, Vid sem," zaihtel je dijak od samega veselja, "in z
22 XI  |    Ljudevit je tu!" zaječal je dijak na veji. Otrpnilo mu je
23 XI  |      je dim razkadil, ležal je dijak Vid na zemlji, mirno, kakor