| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] snideva 1 snidmeo 1 snubiti 1 so 564 soba 1 sobah 1 sobanah 1 | Frequency [« »] 1049 v 1024 da 575 na 564 so 490 ter 391 po 382 ne | Ivan Tavcar Janez Sonce IntraText - Concordances so |
Part
1 I | plemstva. Po prodajalnicah so ti vitezi nakupovali, kar 2 I | ti vitezi nakupovali, kar so potrebovali zase in svojo 3 I | družino. Mlajši - sinovi - pa so se v novih opravah gnetli 4 I | deželni stanovi. Zategadelj so morali sivi očetje s kmetov 5 I | v jasni noči. A ranarji so bili takrat zaničevani, 6 I | smejal plemenitim znancem, ki so se čudili ter odpirali usta. 7 I | škripala z zobmi. V večerih so se zbirali sinovi iz najboljših 8 II | miroljuben in črni kodri, ki so se izpod rjavega železa 9 II | usuvali na rame, dajali so nekaj dekliškega temu obrazu. 10 II | velikanskim ostrogam, ki so mu tičale ob petah, naš 11 II | Preponižno pa vendar menim, da so v skrivnostih ustvarjenega 12 II | skrivnostih ustvarjenega sveta, ki so samo podoba skrivnosti našega 13 II | mojega ne vašega imena! Saj so vam znane moje lastnosti 14 II | plemenitaško srce; tedaj, ko so stanovi in vsi vdani podložniki 15 II | sestavile besede iz črk, katere so v imenu cesarjevem. Končno 16 II | morda tudi ne! ~Kdo ve? Bili so tedaj časi, ko so olikani 17 II | Bili so tedaj časi, ko so olikani in neolikani vzdihovali 18 II | ne more zahtevati, da naj so kranjski plemiči - duševni 19 II | izpregovori ponižno, "vaše besede so mi padle v srce kakor rumeno 20 III | potovanja po Nemčiji, obsipali so ga mladi prijatelji toliko 21 III | prijatelji toliko iskrenejše, ker so ga nekateri danes videli 22 III | domovini!" Taki in enaki klici so mu doneli naproti in stiskati 23 III | Jankovič, Paradajzar in drugi so podili konje po pesku naokrog. 24 III | konje po pesku naokrog. Vsi so bili mladi, življenja in 25 III | dvajset let. Pod malim nosom so se mu kazali prvi pričetki 26 III | zaokroženih temnih obrvi so mu zrle mile oči tako poželjivo, 27 III | kmečkim dekletom; drugi zopet so trdili, da ga je s svojega 28 III | Engelbrehtu na vrat, kjer so ga uvrstili med konjico 29 III | potem v družbi z mesarji (ki so bili v tedanjih časih najsilovitejši 30 III | se ni zlepa upijanil. Če so tovariši že pod mizo ležali 31 III | po štiri tvoje vojake, da so svojega gospoda polkovnika 32 III | zjezi se Aricaga. ~"Ko so te odnesli tvoji dobri kirasirji - 33 III | prečudne sanje. Obkroževale so me krog in krog puste megle. 34 III | hotel pogledati, povsod so se valili sivi oblaki, sive 35 III | v sanjah prikazujejo! To so otročarije, pijan si bil 36 III | kri po žilah in Turjačani so ti v deželi te oblasti, 37 III | tolpa mladih učencev. Ti so tudi gledali za njo in nekdo 38 III | ženske tega mesta?' vpili so vsi: 'ti ne poznaješ krasne 39 III | mu ni šaliti. Prihrumeli so tovariši, povprašujoč radovedno, 40 III | Kakor oglje črni lasje so se mu usuvali po vratu na 41 III | niti oklepa kakor drugi, ki so ga klicali v dvoboj. Nekaj 42 III | udariti na Sonca. Ali predenj so se postavili v vrsto Jurij 43 III | na vse kriplje, tako da so ga prijatelji le s težavo 44 III | na viteških turnirjih, ko so se prenapeti vitezi s prenapetimi 45 III | klicali v boj! ~"Poklicali so te," dejal je zavestno, " 46 III | predniki, Janez Sonce, izvolili so si leva v grb in kakor levi 47 III | leva v grb in kakor levi so branili predvsem svojo čast. 48 III | svojem grbu, v znamenje, da so tvoji predniki cenili svojo 49 III | svojo čast tako jako, kakor so visoko zvezde na nebu! Ali 50 III | plemenitimi vitezi, ki so ga poklicali na to bojišče. ~ 51 III | drvil za Turki!" ~Neradi so utihnili plemiči. Stopili 52 III | utihnili plemiči. Stopili so nato v stran ter se srpo 53 III | boriti se s človekom, ki so ga pobrali morda v koprivah 54 III | plotom in ki ne zna, kdo so mu bili roditelji!" ~Po 55 III | izpregovoril ničesar. Prijatelji so pričakovali, da se bode 56 III | Poklical je prijatelje, da so mu odpeli oklep. Ko se je 57 III | je odložil čelado, usuli so se mu rumeni lasje kakor 58 III | zobmi mrmral kletvice. Ko so mu prijatelji odvezli železje, 59 III | gospod Sonce!" ~"Prijatelji so se stisnili k vhodu, da 60 III | Mnogo se jih je kesalo, da so se spuščali v nevarno to 61 III | rezgetati ter se gristi, da so pene pršile naokrog. ~Oba 62 III | na lice, in krvave kaplje so mu lezle po razbeljenem 63 III | Prijtelji Jurija Ljudevita so opazovali z veliko togo 64 III | razljutila vsa četa; izvlekli so meče ter se zapodili proti 65 III | vicedomskih ulicah. Ker so tedaj le o redkih prilikah 66 III | burni prizor v njem. Ker so bili plemiči pred bojem 67 III | strogostjo razsojevati, če so zahtevale razmere tako. ~" 68 III | odrezan, utihnil je hrup; meči so se vtikali v nožnice in 69 III | frčali z glav. Najbližji so poskakali s konj ter z globokimi 70 III | vsi na enega! No, lahko so vas veseli vaši očetje! 71 III | to je naša mladina, to so naši prihodnji stanovi! 72 III | vladiko. Mladi gospodje so tičali poparjeni na mestu 73 III | na mestu in polni kesanja so bili. Nikdo ni izpregovoril 74 III | prav močno!" pritrjevali so drugi s ponižno togo. ~Tako 75 IV | spremljal v cerkev, obstajali so meščanje, pravili si na 76 IV | plemenitaštvu. ~Plemiči so se še vedno ostro ozirali 77 IV | srpo kakor poprej. Radi so priznali, da je mlada ženica 78 IV | vitezu. Na drugo stran pa so tudi pripoznavali, da se 79 IV | opazil Jurij Ljudevit, da so se tlačili po nji mladi 80 IV | jezdarnice in še mnogo drugih, ki so ga pri njegovem vstopu pozdravljali 81 IV | glasnimi klici. Ali takoj so zopet utihnili. Bili so 82 IV | so zopet utihnili. Bili so potrti in šepetaje so ugibali, 83 IV | Bili so potrti in šepetaje so ugibali, kako bo kazen, 84 IV | drugega se mi ni zgodilo, ker so to prav dobri gospodje! 85 IV | deželne hiše. Priskočili so deželni sluge, ali priskočili 86 IV | deželni sluge, ali priskočili so tudi plemiči ter so njihovi 87 IV | priskočili so tudi plemiči ter so njihovi milosti, vladiki 88 IV | pri vsakem koraku. ~Tako so moledovali okrog vsakega 89 IV | Auerspergus!" ~"Vivat!" zaklicali so nadušeno vsi. Razrahljalo 90 IV | prav ponižno!" oglašali so se drugi. ~"Odpuščanje, 91 IV | življenje darujemo!" pritrjevali so tovariši. ~"Tiho, tiho! 92 IV | vedno prazna, in maestro, ki so ga vam za ples naročili 93 IV | Bogom tedaj!" ~Z veseljem so zapustili mladeniči lopo 94 IV | deželnega dvorca. Sedaj so vedeli, da ekscelenca ni 95 IV | mu dejal zadovoljno: "Saj so vendar dobri ti mladi volkovi!" ~" 96 IV | živahno in temeljito. Vsi so bili ene misli, vsi so bili 97 IV | Vsi so bili ene misli, vsi so bili prepričani, da se ima 98 IV | ostro kaznovati. Sklenili so, da se izključi iz števila 99 IV | bodo vedeli, kake "skrbi" so mučile naše nekdanje kranjskonemške 100 IV | ranarja in da je s tem, ker so še celo nekateri rokodelci 101 IV | otrok sedeti in čuti, da so ravno to kot ti. Pošteno 102 IV | več ne pripustiti. ~Tako so kaznovali viteza Janeza 103 IV | Janeza Sonca; plemiči pa, ki so ga proti zapovedi deželnih 104 IV | pozvali na dvoboj, bili so mehko posvarjeni in drugega 105 V | bojim. Saj vidiš, kako mehko so danes sodili. Janez Plavec 106 V | pa ti je kaj v šoli? Ali so očetje jezuitje zadovoljni 107 V | poklicati tu sem! Nekdaj, ko so me hoteli ljubljanski mesarji 108 V | ha!" ~Tudi drugi gostje so se smejali, kar je poštenjaka 109 V | zrak ter treščil na tla, da so ubogemu gostilničarju vse 110 V | zaječale po telesu in da so glasno zaškripale deske 111 V | a spremljala. Vsi pivci so z veliko živahnostjo opazovali 112 V | boj in njega izhod. Vsi so privoščili Plavcu, da je 113 V | očetom jezuitom. Rožljaje so pometali svoje meče v kot 114 V | naj donese pijače. Usedli so se okrog hrastove mize ter 115 V | poštene roke!" pritrjevali so mu žejni prijatelji. ~"Pri 116 V | očetje jezuitje!" silili so se nekateri vmes. ~"Dà, 117 V | trebuhom! Taki zlati tiči so pri nas doma, in ti se nas 118 V | Tiberius, ti tja!" ~Dajali so si napačna imena, iz zgodnjega 119 V | Quintus nakazal mesto. Ko so sedeli, vzdihnil je olehčan: " 120 V | starčki smilijo!' A vrata so bile le na videz zaklenjena 121 V | videz zaklenjena in še sedaj so odprta. Naš vrata pa spi 122 V | Bibamus!" ~"Bibamus!" Vsi so dvignili težke vrče ter 123 V | Deo gratias!" govorili so za njim tovariši. ~"A kje 124 V | poznal ostre zapovedi, katere so deželni stanovi dajali gostilničarjem 125 V | deželnim stanovom v pest, in ti so ga poslali v tesno in mokro 126 V | prenapolnjena z dimom; in ker so bili dijaki že precej pijani, 127 V | že precej pijani, tako da so s svojim krikom in hrupom 128 V | gledal iz stene. Obešali so nanj mehove, ali v steno 129 V | nanj mehove, ali v steno so ga bili po stari navadi 130 V | navadi zabili tako nizko, da so morali gostje z glavo butati 131 V | z glavo butati vanj, ko so izza mize vstajali. Zaječal 132 V | mladega plemiča. ~Takoj so ga opazili dijaki. ~"Ecce, 133 V | videti več. ~V pivnici pa so dijaki kakor besni poskakali 134 V | Po njem torej! Zadnjič so nas tepli plemiči, in morali 135 V | njem torej!" ~Kakor burja so se drvili iz sobe. V veži 136 V | zvrnil po trdih tleh. Smejaje so se zmuznili dijaki mimo 137 V | vzdigaval Janez Plavec. ~"Ušli so in plačali niso! Pojedli 138 V | in plačali niso! Pojedli so klobase iz peči in rumeno 139 V | Vsaj tebe imam! Drugi so izginili, ali tebe tiščim 140 VI | Pričetkom meseca septembra 1660 so se napovedovali Ljubljani 141 VI | Ljubljani tuji gostje, ki so morali vzbujati vso pozornost 142 VI | počila po mestu vest, da so visoki stanovi poklicali 143 VI | ljutega vtisa, katerega so poviševale srpi pogled in 144 VI | stopala za njim. Odpirala so se okna, in skoro je bilo 145 VI | vse polno meščančkov, ki so v pražnji opravi prihiteli 146 VI | je morda turški paša, ki so ga pred kratkim ujeli v 147 VI | krščanskimi cerkvami. Drugi zopet so menili, da je mož morda 148 VI | priti v mesto. Nekateri so še celo izgovarjali mnenje, 149 VI | čisto neznana, tako da so jo brez logične težave v 150 VI | oživelo. Ob treh popoludne so že goste čete sule iz mesta, 151 VI | sprehajalcev. Hišni očetje so vodili s seboj celo svojo 152 VI | bilo blagoslovljeno, katere so sramežljivo stopale materam 153 VI | materam ob strani, materam, ki so že tudi takrat kazale tisto 154 VI | postala! ~Med sprehajalce so se silili dijaki ter morali 155 VI | občo pozornost. Dražili so deklice in matere, prav 156 VI | tudi videti vmes; težko so stopali v težki svoji opravi. 157 VI | in rokodelski pomočniki so se prikazovali isto tako 158 VI | cesti, malone do Rudnika so se med grmičevje vgnezdile 159 VI | vgnezdile vesele družbice, ki so imele s seboj pijače in 160 VI | petje. ~Spodaj na cesti pa so še vedno dohajali novi radovedneži. 161 VI | novi radovedneži. Videč, da so že vsi prostori zasedeni 162 VI | zasedeni nad cesto, stopali so dalje, dokler niso staknili 163 VI | razgled na cesto, tako da so smeli gojiti zavest, da 164 VI | vojski. V srebro in zlato so bili opravljeni konji ter 165 VI | zgodilo! Malone vse stanovi so bili krivoverci! Samo vicedom 166 VI | Moral je boga hvaliti, da so mu dali živeti! Moral je 167 VI | preteklo stoletje od tedaj, ko so Turjačani po svojih gradovih 168 VI | počivalo njegovo truplo! Toliko so se časi premenili!" ~"Moč 169 VI | od naših Turjačanov, ki so vam, ljubi moj, povzročili 170 VI | Žalostno umreti? Morda so ga ujeli Turjaški ter ga 171 VI | nedosežnih gradovih." ~"Dasi so ga sovražili, niso ga vendar 172 VI | usmrtili Turjačani. Pokončali so ga očetje teh jezdecev, 173 VI | jedo še surovo meso, če so ga nekaj časa imeli pod 174 VI | časa imeli pod sedlom. Ali so bili tudi luterani, da so 175 VI | so bili tudi luterani, da so usmrtili dobrega gospoda 176 VI | pričakujemo danes, uskočili so iz Turčije ter pribežali 177 VI | hrvaško našo mejo. Prinesli so s seboj nekaj prav slabih 178 VI | nekaj prav slabih navad. Če so pa jedli surovo meso, o 179 VI | te Uskoke, in neprestano so se upirali, če se jim je 180 VI | vicedom v Karnioliji. Vstali so Uskoki ter pričeli divjati, 181 VI | jihoditral k cesrski vosjki. A ti so se zarotili ter ga napali, 182 VI | Grozno je govoriti, kako so potem ravnali ž njim! Razsekali 183 VI | ravnali ž njim! Razsekali so ga v drobne kosce in srce 184 VI | ga v drobne kosce in srce so mu iztrgali iz živega telesa. 185 VI | Stara knjiga nam govori, da so srce razljučeni Uskoki požrli, 186 VI | najostrejši izmed vseh, ki so kdaj imeli vicedomstvo v 187 VI | Ane Rozine sklepati, imele so že tedaj v tistih neolikanih 188 VI | može v taki pokorščini, da so le-ti vse storili, kar aso 189 VI | mnogo od takrat. Iginili so nemški deželni stanovi, 190 VI | nemški deželni stanovi, ki so ubogi Kranjski zapravili 191 VI | pokorščina zakonskih mož, katere so krasne ženice v tistih časih, 192 VI | ženice v tistih časih, ko so se nosili železni oklepi 193 VI | je mimo krevsal, krožila so se usta gledalcem in z zabavljicami 194 VI | gledalcem in z zabavljicami so ga obsuvali. ~"Kaj se mi 195 VI | srajčici letal, ukradli so me ter prinesli k Joštu 196 VI | brat! In mati Štempiharica so mi dali očetov plašč, in 197 VI | naši deželni stanovi, ki so za nas pravi dar božji, 198 VI | svoje telo. "Lansko jesen so pri nas v naših gozdovih 199 VI | lansko leto?" ~"Lansko leto so bile drobnice - kakor sem 200 VI | dejal - zelo polne in veje so se lomile. A tudi polhov 201 VI | smo zgodaj trest, sicer so nam vse pojeli in pobrali. 202 VI | plemiči iz Karlovca. Bili so orjaških postav ter napravljali 203 VI | Krištof Simonovi'c, o katerem so si gledalci po bregu pripovedovali, 204 VI | dopadal ženskam ob cesti, ki so si ga ena drugi kazale ter 205 VI | Ljubljanska dekleta pa so bila drugega mnenja, ki 206 VI | dolge trombe k ustom, da so se začuli tisti zavlečeni 207 VI | počasi jezdilo mimo, da so imeli strmeči gledalci polno 208 VI | pričakoval v belem mestu, usuli so se gledalci, vsak je hotel 209 VI | mogoče storiti koraka in da so prvi za jezdeci bili v nevarnosti, 210 VI | Mariji bodi zahvala, da so še dobri ljudje na svetu! 211 VI | molitev ter hotel vedeti, komu so posvečeni božji hramovi, 212 VI | potrpežljivostjo naštevala svetnike, ki so imeli svoja svetišča po 213 VI | Hrvatih. ~"Čudni ljudje so to," izpregovoril je," in 214 VI | teh malikovalcev!" ~Prišli so na mesto, kjer je segala 215 VI | do ceste. Visoke smreke so stale po bregu, in pod njimi 216 VI | pest okrog vratu. V hipu so se prikazale črne postave 217 VI | smrtnem strahu, a potem so jo odtirale močne roke v 218 VI | čudna bolečina, in zapustile so ga moči, da se je zgrudil 219 VI | Njegovi napadovalci pa so mu zamašili usta ter mu 220 VI | mogel niti ganiti. Zavlekli so ga v goščo ter ga pustili 221 VII | iz zemlje slovenske, bili so tedaj na vrhuncu posvetne 222 VII | posvetne sreče in slave. Živeli so v blesku kakor kak despot 223 VII | njihovo vedenje. ~To bogastvo so bili nakopičili po gradovih, 224 VII | nakopičili po gradovih, ki so jim čepeli po holmih slovenskih 225 VII | zvanem knežjem dvorcu, ki so ga bili nekaj let pred časom 226 VII | votlinami in s hribčki, kjer so kunci imeli svoja gnezdišča, 227 VII | Turjačanov! Na drugo stran pa so tiste dni zastopali rodbino 228 VII | zajezdil v knežji dvorec. Takoj so oblegle mnogobrojne čete 229 VII | veliki dvorani. V kaminu so morali zapaliti ogenj, ker 230 VII | in ne moreš vedeti, kake so reči. "Knez Lobkovic," odgovoril 231 VII | veličanstvo, ter se vede, kakor so se časih vedli dvorni šaljivci! 232 VII | Zategadelj," pokaral ga je knez, "so tudi državni posli različno 233 VII | Kurija se menda pritožuje, da so duhovniške razmere v vladikovini 234 VII | in vmes kletvice. Končno so se vrata v dvorano s silo 235 VII | Bil je vitez Sonce! Lasje so mu razmršeni obdajali bledi 236 VII | plašnih obrazov; ali ti so izginili takoj, ker nikdo 237 VII | kaminom sedeči plemenitaši so vstali ter s strmenjem opazovali 238 VII | tu je pokazal v kot, kjer so sloneli trije meči -- "tudi 239 VII | stavil rožiče! Zategadelj so morda menili, da se smejo 240 VII | ostro kaznoval hlapce, ki so ga tu sèm spustili. Ti zajci! ~ 241 VII | zopet k Soncu, in na obrazu so se mu zbirali temni oblaki -- " 242 VII | Tedaj, ekscelencija, napadli so me neznani lopovi skoraj 243 VII | sem vam že pravil, pobili so me k tlom ter mi zvezali 244 VII | ganiti nisem mogel. Takega so me zvlekli v šumo ter pustili 245 VII | skušal pretrgati vezi, ki so mi oklepale roke. Nikdo 246 VII | Turjaku se je drvil, kamor so mu brezbožne roke pritirale 247 VII | ironija. ~"Gospod vitez, ali so to vsi dokazi, kar jih imate? 248 VII | sobane našega grada? To so slabi dokazi, gospod vitez!" ~ 249 VII | je iz dvorane. Gospodje so nekaj časa molčali. ~"Prav 250 VIII| mu ne odpade katera; pota so slaba! Ali me kliče knez 251 VIII| bližini mesta in ravnokar so odpeljali krasno ženico 252 VIII| Sonce na koridor. V njem so se bile popolnoma pomirile 253 VIII| pri Turjačanih, a pognali so me ter trdili, da sem brez 254 VIII| vrnem, gospod vitez. O tem so mi poroštvo mojega konja 255 VIII| hlapcu na dvorišče, bile so mu jasne in jasno mu je 256 VIII| gorkem kakor piščeta, ki so zbrna koklji pod perutmi, 257 VIII| obrazu, in prav globoko so mu bile upale oči. Cela 258 VIII| se nič več ne kuri. Vzeli so mi mlado gospo, Vid, in 259 VIII| je govori tako glasno, da so postajali pozorni hlapci 260 VIII| sta čez dvorišče. Ker pa so prihajali in odhajali tistega 261 VIII| ta vrt. In bolj poučeni so vedeli za grofovo, da se 262 VIII| nahaja tudi lov na kunce, ki so jih obilo redili po vrtnih 263 VIII| spremljevalec stoila na vrt, trudili so se mnogobrojni težaki še 264 VIII| polni marljivosti. Čistili so pota, pulili travo, prilivali 265 VIII| dela. Z veliko važnostjo so vlačili težke kose težkega 266 VIII| prevzvišenega vladarja. Vmes so kričali nadzorniki ter pazili 267 VIII| boginjami in bogovi, ki so se v starogrški svoji lepoti 268 VIII| cesti tolpa jezdecev. Imeli so suhorebrne konje, a ti so 269 VIII| so suhorebrne konje, a ti so šli kakor blisk. Če pa jim 270 VIII| hotela upehati noga, tedaj so zapele po rebrih gorjače, 271 VIII| je glasno tleskalo. In če so se hoteli utruditi jezdeci, 272 VIII| beneški cekin!" ~In drvili so se dalje, neprestano v temni 273 IX | zaostalo. Taki gospodje so tedaj potovali s spremstvom, 274 IX | mušket. Po mestnem ozidju so imeli topiče in ž njim so 275 IX | so imeli topiče in ž njim so treskali, da se je zemlja 276 IX | med grmeče topiče. Srbeli so ga prsti, in hotel je s 277 IX | razletel na drobne kose, ker so bili vanj natlačili preobilo 278 IX | zemlje slovenske, v katero so ga bili poslali nemški roditelji! 279 IX | prenočil v mestu, napravil so mu proti noči slovesno razsvetljavo 280 IX | razsvetljavo in s Šmarjetne gore so pokale muškete in topovi, 281 IX | ni ljubil Kranjčanov, ki so ga s svojim ošabnim vedenjem 282 IX | to sama ceremonija, ker so visoki stanovi vedeli že 283 IX | pride Leopoldus; in tudi to so znali, da ga imajo sprejeti 284 IX | je bilo vse jasno, sedaj so visoki deželni stanovi za 285 IX | slovesno sprejeti! ~Takoj so se pričela dotična dela. 286 IX | krasne lipe - postavili so deželnih stanov težaki šotor 287 IX | okrasili z deželnim grbom. Tla so pogrnili v tem šotoru z 288 IX | gomazeče. Gorenjsko cesto so obrkoževale množice na levo 289 IX | Šentvidom in Ljubljano. Hoteli so gledati svojega cesarja, 290 IX | kirasirski polk. Tolpe ob cesti so ga sprejele z vzkliki strmenja. 291 IX | z vzkliki strmenja. Bili so zares lepe osebe ti jezdeci; 292 IX | je kazalo srage, katere so si bili pridobili v nemški 293 IX | bilo plemstvo dežele. Vsi so jezdili ter bili nališpani 294 IX | jezdeci. Ti kranjski vitezi so bili brez dvojbe občudovanja 295 IX | v štirih kompanijah. Vsi so nosili na kasketah krasna 296 IX | Kompanije kranjskega viteštva so kazale v opravi barve deželnih 297 IX | žolto. Tudi pri praporih so se kazale barve deželnih 298 IX | treba posebe naglašati, da so zbrane množice z burnimi 299 IX | imena tistih gospodov, ki so tedaj načelovali štirim 300 IX | deželnega viteštva. Imenovali so jih "lajtenante", kar se 301 IX | nam imenuje gospode, ki so tisti dan nosili prapore. 302 IX | Pod vodstvom barona Galla so lajtenantovali: Franc Bernard 303 IX | cesarjevim šotorom, kjer so ga tudi gospodje in graščaki 304 IX | čudili nad svojimi ptomci, ki so sedaj tako sovražni sveti 305 IX | šentviške vasi. Pozdravljali so jo topovi na Ljubljanskem 306 IX | Ljubljanskem gradu, po mestu pa so zapeli zvonovi, da je vsakdo 307 IX | glasom jima je zapovedal, da so izkazali salut vladarju; 308 IX | kompanijam salut: zapele so trombe, začul se je turškega 309 IX | glas, in globoko do zemlje so se povesili prapori! ~Obstal 310 IX | nadvojvoda Viljem. Zopet so zagrmeli z grada topovi 311 IX | poljubil Leopoldu roko. Za njim so prišli vsi visoki stanovi 312 IX | na vrsto: eden za drugim so poljubljali cesarju roko. 313 IX | poljubljanenje zvršeno, zadonele so zopet trombe, in znova se 314 IX | je jezdil po stezah, ki so bile tedaj v naši Ljubljani 315 IX | še mnogo slabejše, nego so danes, in dasi je kakor 316 IX | kriva turška sablja ter so mu s kalpaka frfetala peresa, 317 IX | na Ljubljanskem polju, ki so bili za trdno uverjeni, 318 IX | Za čudnim tem jezdecem so peljali v sprevodu pet prav 319 IX | mestu. Lahko je umreti, da so mogli veliki gospodje tedaj 320 IX | spremstva pogubiti, in da so morali mariskak cekin s 321 IX | pod šopirno nebo, katero so nosili štirje člani mestnega 322 IX | zgodovinarja. Ti meščančki so vzdihovali pod težkimi mušketami, 323 IX | težkimi mušketami, katere so v znamenje velikega češčenja 324 IX | obilokrat o tem gradu, v katerem so se za sivih časov rodili 325 IX | vedel kdaj! - ~Vstopili so v stolno cerkev. Mogoče 326 IX | v stolno cerkev. Mogoče so zabučale orgle, in pred 327 IX | slovesni Tedeum, s katerim so se zaključile slovesnosti 328 IX | množice. Pri kraju ob hišah so stali radovedneži, istotako 329 IX | stali radovedneži, istotako so oblegali okna; nekateri 330 IX | oblegali okna; nekateri so bili zlezli še celo na strehe. 331 IX | Ej, tako, tako! Ali to so stvari, o katerih ni da 332 IX | si sicer, a tudi med Lahi so dobri ljudje! Ne zameri, 333 IX | vendar ne boš jezdaril, če so ti draga tvoja rebra! In 334 IX | nadstroplju proti jugu sèm, kjer so sedaj knezoškofijske pisarne. 335 IX | knezoškofijske pisarne. Neprestano so oblegali ljudje škofijski 336 IX | meščančke ter jim ukazal, da so nabili neokorne svoje muškete. 337 IX | zapokalo je na trgu, izstrelile so se muškete kakor tudi karabinarji 338 IX | transparente, s katerimi so lojalni Ljubljančani že 339 X | v dolu. Tik tega potoka so bili postavili Kljukec in 340 X | ukradeni ljubici. Prvo noč so čakali brezuspešno, ker 341 X | Prijatelji njegovi pa so na mestu slabega prenočišča 342 X | tem samotnem logu. Bili so to sami rokovnjaški obrazi, 343 X | poznalo na prvi pogled, da so preživeli svoje dneve po 344 X | dneve po gozdovih in da so morali že prenesti brezbrojno 345 X | govorica pa sta pričevali, da so to junaki, ki žive ob tujem 346 X | vrednosti ali ne. Za pasom so nosili dolge nože; ta ali 347 X | samokres pri sebi; a zvečine so bili le bolj slabo oboroženi, 348 X | prstih. ~Pod visoko smreko so bili zakurili; poleg ognja 349 X | zakurili; poleg ognja ležeč so si greli otrple ude ter 350 X | tu okrog po grmovju! To so nas roke srbele! Po cesti 351 X | nas roke srbele! Po cesti so neprestano dohajali ti tepci, 352 X | tepci, ti kmetje, in denar so nosili s seboj. Vsak hoče 353 X | Nacón. "Taki gosposki ljudje so v to ustvarjeni, da jim 354 X | je bil stavil. ~Pri ognju so ostali dolgi Tinač in še 355 X | štirje drugi. Nekaj časa so molčali. ~"Tu doli je gotovo 356 X | gledal cesarja. Po oblekah so se mu svetili srebrni gumbi, 357 X | odškodnino, da bo črn, kakor so črne saje pod streho!" ~" 358 X | Če ni kmeta v mestu, pa so ondi sami berači. Kmet je 359 X | samostanske hodnike!" ~Vsi so se čudili. ~"Kaj si hotel 360 X | Plavčku ob mestnem zidu in tam so se prepirali, je li to, 361 X | biserih!" ~"Aha!" zakričali so tovariši. "In si ga staknil, 362 X | nekaj starikastih babnic, ki so s koleni gladile tlak ter 363 X | in z veliko radovednostjo so opazovali Tinača, ki se 364 X | potihnil smeh, in vseh oči so se obrnile proti kraju, 365 X | svojim spremstvom. Bile so štiri ženske, v slabih raztrganih 366 X | razuzdanega lica. Tirale so s seboj starega osla, ki 367 X | zares vinjen, in ženske so nad njim neprestano kričale, 368 X | Dospevši na mesto, kjer so imeli drugi taborišče, zložile 369 X | drugi taborišče, zložile so breme z osla ter ga zapodile 370 X | ženska. Njene tovarišice so bile nekoliko mlajše, a 371 X | nekoliko mlajše, a navzlic temu so napravljale še slabejši 372 X | prijatelji?" ~"Res je!" zaklicali so vsi. ~"Lezi torej, moj Mihola, 373 X | je vse, zapil!" oglašale so se ženske kakor žabe v luži. ~" 374 X | nekje na paši. Pozdravljali so ga vsi s klici radosti, 375 X | razvilo živo življenje. Eni so kopali jamo, da bi napravili 376 X | se peklo in kuhalo; drugi so vlačili hosto, in Tinač 377 X | pral ondi svoj plen. Ženske so čedile posodo, brusile nože 378 X | z dolgim drogom. Vsi pa so bili edini v hvali, s katero 379 X | edini v hvali, s katero so obsipali poštenjaka Nacóna 380 X | velika trudnost, tako da so mu bile otrpnile malone 381 X | telesne moči. Toliko čvrsteje so se mu napenjale moči razburjenega 382 X | vzdihnil je dijak. "Tudi so vrata zaprta in odprli jih 383 X | vrat po gradovih, in jarki so suhi, da se po njih laže 384 X | vodnjak globoke jame, kamor so metali svoje sovražnike, 385 X | tiste grozne knjige, ki so jih potem častitljivi očetje 386 X | ljubljanskem trgu in ki so bile tako hudobne, da niso 387 X | prodana!" ~Z glasnim smehom so pozdravljali tovariši izborno 388 XI | spoznali hlapci v gradu, ki so tako le malokrat imeli z 389 XI | slonelo nekaj topičev, ki so melahnolično zrli v dol, 390 XI | bi sami ne vedeli, čemu so tu gori. Vrabiči so jih 391 XI | čemu so tu gori. Vrabiči so jih obletavali in skoraj 392 XI | se je smelo sklepati, da so nosili gnezdišča v žrela, 393 XI | nosili gnezdišča v žrela, ki so od nekdaj grmela z ozidja 394 XI | gonila redke bele lase, da so mu plavali okrog obraza. ~" 395 XI | gošče. Ob njegovem klicanju so silila druga jareta za njim 396 XI | dvorišče, katero pričuje, da so Turjačani zidali svoj grad 397 XI | počasi in polagoma; tedaj so prikrpali k prvotnemu poslopju 398 XI | pes še vedno tulil, začuli so se težki koraki zgoraj po 399 XI | nosil obraz, na katerem so bakrene lise pričevale, 400 XI | se že čuli o meni? Morda so vam pravilo o mojih tercah, 401 XI | pravilo o mojih tercah, ki so bile še celo med Španjolci 402 XI | ste kaj čuli o njih? Oj to so bili časi, to so bili časi!" ~ 403 XI | Oj to so bili časi, to so bili časi!" ~Prikazala se 404 XI | španjolska navada!" ~Vstopili so v malo, zakajeno in nizko 405 XI | sedel za vrata. ~"Nauki so dobri, capitano, a saj poznate 406 XI | zapovedoval sam cesar! Kje so časi, kje so časi, tisti 407 XI | cesar! Kje so časi, kje so časi, tisti časi!" ~Nalil 408 XI | ognjevitega turškega konja, ki so ga bili hrvaški prekupci 409 XI | paši v Bosni. Vsako dlako so mu bili z zlatom plačali. 410 XI | kopiti je sekal po tebi, da so se kar iskre kovale! Nekdaj 411 XI | padre, za te ljudi, in sedaj so nas pozabili, popolnoma 412 XI | navado stari pijanci. ~"V kot so nas vrgli! A mi smo trpeli 413 XI | je še dostavil: 'Včeraj so hlapci naklali drv tam spodaj 414 XI | spijete vsak dan. Nehvaležni so ti Turjačani!" ~"Pošteno 415 XI | Po razpokah v zidu tičali so vrabiči ter grdo kričali. 416 XI | Gospodična. Njene veje pa so bile nasute z zlatim sadom, 417 XI | nasute z zlatim sadom, da so se kar šibile. A te veje 418 XI | se kar šibile. A te veje so bile visoko od zemlje, in 419 XI | obrodila toliko sadu, da so ga veje komaj nosile in 420 XI | živela v strahu božjem!' To so bile prve besede, katere 421 XI | občutila jih je težko; hujše so ji bile od toče, ki časih 422 XI | radi svoje revščine. Zbrale so se te solze v studenec, 423 XI | železnih stebričev, s katerimi so sicer zapažena okna pri 424 XI | je gospa, "poglej, tu sèm so me zaprli, da morem komaj 425 XI | komaj dihati. Ali veš, čemu so me zaprli? Vedno mislim 426 XI | pesek na vse stani in da so mu ostroge glasno rožljale. 427 XI | krenil potem k tovarišem, ki so ga čakali pred grajskim 428 XI | naskočimo!" ~In potegnili so orožje ter opremo ter oprezno 429 XI | španjolski kavalirji zanašali so se name ter mi zaupali! 430 XI | Španjolski kavalirji pa so tisti, ki so najboljši po 431 XI | kavalirji pa so tisti, ki so najboljši po Nemškem in 432 XI | španjolska trdnjaka v roke, da so mi kar žile zarajale po 433 XI | kateri se je skrival, ko so ga bili nemški cesarji zapodili, 434 XI | nemški cesarji zapodili, in so ga potem pitali turjaški 435 XI | jedla in pila, uvrstili so torej tudi med grofe turjaške 436 XI | duše, da je tako!" ~"Kdaj so jo pritirali tu sém?" ~" 437 XI | tu sém?" ~"V pozni noči so jo pripeljali, in meni se 438 XI | marsikako solzo prejokale so krasne oči za me! Valga 439 XI | nekdaj ob Labi in ob Reni ter so ga poštenjaki častili in 440 XI | morila že boljše može, nego so bili roditelji tega paglavca, 441 XI | brezuspešen. ~V tistem hipu so se odprla vrata na stežaj 442 XI | temni obraz, okrog katerega so se strahovito blesketali 443 XI | strah, da se je čulo, kako so mu klopotale čeljusti. ~ 444 XI | Ručigaj še enkrat, potem pa so ga zapustile moči in kakor 445 XI | naš vrabič ondi!" ~Drli so na dvorišče. Ali prostor, 446 XI | bila sapa odnesla. ~Usuli so se pred grad ter prebrskali 447 XII | Dolenjskih vratih na mah, kjer so hoteli po divjih racah streljati. 448 XII | število čolnov, po katerih so se lovci, pustivši konje 449 XII | in Volku Engelbrehtu bila so odprta nebesa, da je gledal 450 XII | pri polni mizi!" ~Dvorniki so se spodobno zasmejali. Velikega 451 XII | jim je preizvrsten in tudi so se radi smejali na račun 452 XII | srečo in slavo onih, kateri so tdaj zastopali kruto in 453 XII | nevaren, Veličestvo!" ~Zopet so se smejali dvorniki, opazivši, 454 XII | se je srdil, "moji zobje so za sedaj moja edina moč, 455 XII | manjšim spremstvom, nego so ga imeli Turjačani, kadar 456 XII | ga imeli Turjačani, kadar so jezdili mimo, sam cesar 457 XII | volje tisto jutro. Počasi so jezdili po beli poti ter 458 XII | njegovega brata. Ali že so se zbirali črni oblaki, 459 XII | zbirali črni oblaki, ki so grozili zakriti to sonce 460 XII | in ti Turjačani ravnali so ž njim, kakor da je kak 461 XII | slamnatih streh - ali te so bile preoddaljene in tudi 462 XII | je knez dalje, in srbeli so ga prsti, porednežu s ploskim 463 XII | utegnem. Tu zdaj leži. Vmes so dolinice, žlebovi in skoraj 464 XII | ni dalo miru in pograbili so jo ter jo vzeli in odtirali 465 XII | mu preti nevarnost. ~"Kaj so storili turjaški gospodje?" ~" 466 XII | No, zakonskemu možu so vzeli zakonsko ženo in sami 467 XII | se nič ne zgodi!" ~"Kaj so storili gospodje na Turjaku? 468 XII | Prav, prav! Zakonsko ženo so ukradli in moža so jih hoteli 469 XII | ženo so ukradli in moža so jih hoteli pobiti, ker jim 470 XII | turjaškemu holmu. Ondi opazili so v svojo veliko osuplost 471 XII | se je napil žganja. Taki so Vašega Veličestva najzvestejši 472 XII | hotel v grad, streljali so nanj, da je moral s krvavo 473 XII | tem ljudem tako zelo, da so jo s silo vzeli njenemu 474 XII | zaporom. Na njenega moža pa so streljali, da je komaj odnesel 475 XII | to!" "In zakonsko ženo so odtirali! In sedaj, ko sem 476 XII | poačsi in mirno. Napravile so primeren vtis. Dvorniki 477 XII | spodnje ustnice, katere so se mu tedaj v jezi čudno 478 XII | saj vidite, kako mučni so nam in našemu spremstvu 479 XII | je že toliko diplomat, da so mu v očeh igrale svetle 480 XII | izpodriniti tla, katera so se mu danes zamajala prvič 481 XII | in štel denar, pri čemer so se mu dolgi koščeni prsti 482 XII | si ni upal godrnjati, ker so se bali svojega suhega gospoda. 483 XII | gledal dolg nož, in vsi so še predobro spominjali, 484 XII | po robu stavljal. Molčali so torej vsi ter pokonro spravili 485 XII | spravili tisto malo borov, ki so za nje odpadli od zapovednikove 486 XII | peklenskega kneza dala v pest, da so cekini kar deževali od njega, 487 XII | srečava! Odrinite!" ~V hišu so pospravili posodo ter obložili 488 XII | tovorno živino. Potem pa so se razpršili na vse štiri 489 XII | kolesom pokončala. Danes bili so tukaj, jutri zopet tam! 490 XII | niso ne Boga ni vraga; bali so se samo enega, svojega koščenega 491 XII | po trebuhu: "Ha, ha, to so teleta, to so teleta! Hi, 492 XII | Ha, ha, to so teleta, to so teleta! Hi, hi!" ~Potem 493 XIII| XIII Ko so se bili Jurij Ljudevit in 494 XIII| iščejo viteza Sonca, planili so v svojem srdu po nesrečnem 495 XIII| Tomažu Ručigaju. Izvlekli so ga izpod mize ter ga vlekli 496 XIII| široki hodnik. Polivali so ga ondi z vodo in tepli 497 XIII| hipu mu je zopet prešla, ko so mu udarci kakor toča suli 498 XIII| suli na staro telo! Pustili so ga potem na hodniku z bulami 499 XIII| rogovi pokritega. Sami pa so s silo razbili vrata v dvorano, 500 XIII| razbili vrata v dvorano, kjer so po stenah viseli temni obrazi