Part

 1 I   |         napravil prostor velikemu gospodu in konju njegovemu. Zagledavši
 2 II  | krščanstva! Ali najvišjemu našemu gospodu pa bode od tega volka izšla
 3 III |          prizor, in njega milosti gospodu vicedomu tresel se je trebušček
 4 VI  |         to bi se ne bilo visokemu gospodu niti v spodobnost štelo!
 5 VIII|         steno in steza roki proti gospodu, ki je nehote obstal pred
 6 VIII|          in sem krenil na obisk h gospodu Juriju. Ravno je iz postelje
 7 IX  |        Tak droben kosec je trenil gospodu Dienstmannu v čelo, da je
 8 IX  |       enkrat zategnil: "Torej pri gospodu Juriju! To je pa človek,
 9 X   |           ne bode kruha! Povej ti gospodu Mesecu ali Soncu ali kako
10 X   |      greva! Celi dan utegnemo, in gospodu se zdi škoda, da bi se zamudila
11 X   |          k dijaku: "Idi k svojemu gospodu in povej mu, d mu izpod
12 XI  |          A ta laž je dobro dejala gospodu Tomažu. ~"Vi se že čuli
13 XI  |        hiši, v gradu in kar tlači gospodu srce in dušo!" ~"Istina,
14 XI  |           da si se nalil in da si gospodu vse spil, stari požeruh
15 XII |      pokvaril dobro voljo svojemu gospodu, ali danes v tem prekrasnem
16 XII |          je vdan svojemu velikemu gospodu! ~Po ti cesti odrinil je
17 XII |          je lahko opazil, kako je gospodu na konju kri zaihtela v
18 XII |           se pri najvišjem svojem gospodu!" ~"In kdo se je predrznil
19 XII |          obdržim jaz, da ga dam - gospodu nazaj! To je, če se še srečava!
20 XIII|        spomin bodi visokorojenemu gospodu in baronu Jankovi'cu, sivemu
21 XIII|  polkovnik, "potem zatisnem oči v Gospodu ter zlezem staremu Abrahamu
22 XIV |           roko svojemu cesarskemu gospodu!" ~Prihitel je vitez Janez