Part

 1 III |          Da, jaz, Janez Aricaga, polkovnik kirasirskega poka Ferrari!
 2 III |       sta sama, odgovori: "Dragi polkovnik, doživel sem nekaj - prav
 3 III |          z menoj, povem ti vse! ~Polkovnik Aricaga je gledal strmeče
 4 III |          samostan!" smejal se je polkovnik. "Ko vedno na ženske misliš,
 5 III | povprašujoč radovedno, kaj hoče. Polkovnik je iskal izgovora in bi
 6 III |        nato, "name se obeša!" In polkovnik je izvlekel svoj meč in
 7 III |        plemiča, da se razljučeni polkovnik ni mogel niti z mesta ganiti.
 8 III |  razburil družbo. Vse je prevpil polkovnik Aricaga! V hipu je bilo
 9 III |      usmiljenja vas nisem videl, polkovnik! Ali toliko vam pravim,
10 IX  |          kompanij, a vodil ga je polkovnik Aricaga, ki je s svojim
11 IX  |  znamenje nosite na svojem licu, polkovnik," in tu je pokazal na brazgo,
12 IX  |         nadvojvodovih karos; 24. polkovnik Arcaga s svojimi kompanijami. ~
13 XI  |         si streljal?" vprašal je polkovnik Aricaga, ki je z junakom
14 XI  |        tiščala sta v malo sobico polkovnik Aricaga in junak Simonovi'
15 XI  |         sta ga Jurij Ljudevit in polkovnik Aricaga. ~"Tako mi vseh
16 XI  |         Sonce je tu!" zatulil je polkovnik ter izvlekel izza pasa velikanski
17 XIII|       govoriš ti meni," tulil je polkovnik, "ter mi groziš s krivo
18 XIII|         Bihačgrad tu!" renčal je polkovnik. ~Ali Simonovi'c ga je mrzlo
19 XIII|        Ljudevit," krohotal se je polkovnik, "potem zatisnem oči v Gospodu
20 XIII|        orožje, dvignil je s težo polkovnik težki svoj trebuh izza mize,
21 XIII|      navdušenjem pritrjevala sta polkovnik in dolgin Simonovi'c tej