Part

 1 III |       kaka bi morala pač biti ženska, da bi mene užgala za stalno
 2 III |    pretopila zavest, da je to ženska, ki mi jo morda pošlje večno
 3 III |        Aricaga, pa je stopila ženska v božji hram, ženska, ki
 4 III |  stopila ženska v božji hram, ženska, ki je živela v mojem spominu
 5 III |       pa v mehki obleki kakor ženska, ki nosi dete na rokah!
 6 V   |        da si stara, radovedna ženska. In res si to. Kdo je, vprašaš?
 7 VII |   postal mehak kakor slabotna ženska. Odsle se to ne bode več
 8 VIII|        in gotovo tiči tudi tu ženska vmes! Da bi se mu konj prevrnil
 9 VIII|  surovih hlapcev. Gotovo tiči ženska vmes! Kdo je to bolje vedel
10 VIII|        ko sem stopil predenj. Ženska je lepa, dejal sem mu, in
11 VIII|   dese cekinov, gospod Jurij! Ženska jih je vredna! No, pa sem
12 X   |     to nestrpljiva in hudobna ženska. Njene tovarišice so bile
13 XI  |       zastavico! Danes sem pa ženska, stara, slaba ženska, in
14 XI  |       pa ženska, stara, slaba ženska, in skrbi me, kaj bo na
15 XI  |     ni nič. Tam gori je mlada ženska in drugega nič. Koda pa
16 XI  | Ručigaj dolgo smejal. ~"Mlada ženska zapelje lahko in brez težav
17 XI  |      pripovedovanja. ~"'Mlada ženska,' dostavil sem še, 'je pa
18 XI  | vprašal.  "Saj veste, kaka je ženska. To vam joka za vsako malenkost,
19 XI  |      vsako malenkost, tako da ženska solza niti vinarja vredna
20 XII |      pregrešite, gospod! Lepa ženska je, lepega telesa, lepih