Part

 1 III |       vitezu Soncu, kije mirno sedel v sedlu. Končno mu je obstal
 2 V   |     suhljast nos. Tik njega je sedel dijak Vid, s katerim smo
 3 V   | resnici je Jurij Ljudevit tiho sedel pri mizi; ni vedel, koga
 4 VI  |      že desetkrat zaradi kraje sedel v tranči!" ~Takoj je obmolknil
 5 VII |       in da ga zebe. Končno je sedel na visok stol ter bil prepričan,
 6 VII |     let nisem videl, in da sem sedel v sedlu ter v pozni noči --
 7 IX  |        vasi. Škof iz Averse je sedel navzlic svoji cerkveni službi
 8 IX  |       pa je stopil v šotor ter sedel na rdeči stol; tik njega
 9 IX  |       rdeči stol; tik njega je sedel nadvojvoda Viljem. Zopet
10 IX  |      vranca ter mu neomagljivo sedel na širokem hrbtu. SEdaj,
11 IX  |     dobrega vina pijan dremal, sedel bom na svoji suhi kljusi,
12 XI  |     dajem, sveti oče?" ~Vid je sedel za vrata. ~"Nauki so dobri,
13 XI  |     niti čuti. ~S tožnim srcem sedel je dečak ob rob grajskega
14 XI  |       ni mogel ničesar začuti. Sedel je na zeleno rušo ter govoril
15 XI  |      je z junakom Simonovi'cem sedel v zelenem bregu. V bližini
16 XII |     svoje tovariše okrog sebe. Sedel je na smrekovem štoru in
17 XIII|    igrali. Tam zadaj pri voglu sedel je mlad gospodič iz Ogrske.
18 XIII|    Madžarski bledoličnik pa je sedel konec mize ter se tresel
19 XIV |        za telesni blagor. Prvi sedel je k mizi vladar sam. Njemu
20 XIV |        dolga miza, ali pri nji sedel je sm Leopoldus, in dedni