Part

 1 XII|         gledal v deveto nebo. ~"Veličestvo!" viknil je ter se v sedlu
 2 XII|       pečenkam na mizi nevaren, Veličestvo!" ~Zopet so se smejali dvorniki,
 3 XII|         kakor krt pod zemljo. ~"Veličestvo," odgovoril je Lobkovic
 4 XII|      priskočila v pomoč. "Njega veličestvo bode raztezalo oči, če se
 5 XII|         odgovoril je Lobkovic: "Veličestvo! S tugo mi je izvestiti,
 6 XII|  namesto glavarja, "to pomenja, Veličestvo, da je gospod knez ali sanjal
 7 XII| največja sreča, pozdraviti Vaše Veličestvo na svojem gradu!" ~"Ne razburjajte
 8 XII|            Naj mi je dovoljeno, Veličestvo" - in tu je knez Lobkovic
 9 XII|   dopuščeno, potem bom govoril, Veličestvo! " ~"Vitez Sonce!" oglasil
10 XII|       šalite?" ~"Čisto resnico, Veličestvo! Pri svoji čisti časti prisegam
11 XII|     verjeti kaj takega!" ~"Vaše Veličestvo uveri se lahko samo! Tam
12 XII|       za najvišje varstvo, Vaše Veličestvo! Mogočnega nasprotnika si
13 XII|         znano!" ~"Oprostite mi, Veličestvo, da sem se premalo jasno
14 XII|    cesarju ter prosil ponižno: "Veličestvo, vsa krivda preži nad mano,
15 XII|          Edini grešnik sem jaz, Veličestvo, in Janez Vajkard je nedolžen,
16 XII|             Moj nezakonski sin, Veličestvo! Ali šiba je v rokah Boga,
17 XII|     življenje je v vaših rokah, Veličestvo! Samo enkrat me je zapeljal
18 XII|      pravega pota! Ali ta greh, Veličestvo, preganja me sedaj dan za
19 XII|       skoraj ginjen. ~"Da, Vaše Veličestvo! In jemalo mi je spanje