Part

 1 III |    gledal strmeče lahkoživnemu svojemu prijatelju v obraz. ~"Vraga,
 2 III |       presladki nadi sem dejal svojemu duhu: Usmiljeni bog, ti
 3 IV  |         da se pokloni vzornemu svojemu zapovedniku, potem to ni
 4 V   |        tem kaj povej poštenemu svojemu stricu!" ~"Vidi se ti, vidi
 5 VI  |  izpregovorila je Ana Rozina k svojemu soprogu. "Morda nama ga
 6 VI  |          šepnila je Ana Rozina svojemu soprogu ter občutila veliko
 7 VII |      pa je obrnil pogled proti svojemu bratu ter mrzlo vprašal: "
 8 VIII|       za malo trenutkov pokaže svojemu ženinu. Veselo se mu je
 9 VIII|        Jurij Ljudevit kričal k svojemu hlapcu na dvorišče, bile
10 IX  |      zvito gledal proti novemu svojemu znancu. ~"O polunoči tedaj
11 X   |        obrnil k dijaku: "Idi k svojemu gospodu in povej mu, d mu
12 XII |       obsedel na konju, voščil svojemu stricu prijetno zabavo,
13 XII |       rad pokvaril dobro voljo svojemu gospodu, ali danes v tem
14 XII |       Tako globoko bil je vdan svojemu velikemu gospodu! ~Po ti
15 XII |      smrtonosno zamahnil proti svojemu najljutejšemu nasprotniku.
16 XII |      preudarjati. Priskočil je svojemu bratu na pomoč ter se mu
17 XII |       opazoval je vladar obraz svojemu prvemu ministru. Ali ta
18 XIV | ogovorom. Hipoma pa se obrne k svojemu državnemu kancelarju ter
19 XIV |   Sonca, da poljubi danes roko svojemu cesarskemu gospodu!" ~Prihitel