Part

 1 I   |       obleki po ulicah ter se smejal plemenitim znancem, ki so
 2 III |     Ludovice, nego samostan!" smejal se je polkovnik. "Ko vedno
 3 V   |  neprestano nekako neprijetno smejal. ~Časih se je naslonil po
 4 V   |      Pri tem se je neprijetno smejal. ~"Kdaj pride tista turjaška
 5 VII |  granivi! Ha, ha!" ~"Ha, ha!" smejal se je tudi Volk Engelbreht,
 6 VII |       in v obraz bi se mu bil smejal! Ali vendar se je zgodilo
 7 VII |     vitez!" ~Knez se je lahno smejal. Volk Engelbreht pa je dostavil: "
 8 VIII| Ljudevit se je pri tem glasno smejal. ~"Da pridete tja, je mogoče.
 9 VIII|    kaše, moj Jurče, hi, hi!" ~Smejal se je pričetkom tiho. Ugledavši
10 VIII|    Rozini!" ~"Saj sem vedel," smejal se je oni, "da spametujete.
11 XI  |      greh delati!" ~"Ha, ha!" smejal se je kapucinec, "vi morate
12 XI  |     se je Tomaž Ručigaj dolgo smejal. ~"Mlada ženska zapelje
13 XII |    mimo, sam cesar Leopoldus, smejal bi se mu bil v lice, češ
14 XII |  pasti! Ha, ha!" ~Zopet se je smejal nekdo nad knezom Lobkovicem!
15 XII |      brez vsake spoštljivosti smejal ter gonil svoj "haha", četudi
16 XII |      Vajkard, zdaj se bom jaz smejal. Čast in hvala božji porodnici,
17 XII |      prideva, jaz kakor ti!" ~Smejal se je ter dostavil: "Hajd
18 XIII| hripavo, "kdo pa se bo potlej smejal, he? kaj pa potem, he?" ~"
19 XIII|         Aricaga je že pijan," smejal se je Jurij Ljudevit. "Njegova