Part

 1 III |        iz železja, kazalo se je njegovo v žamet zavito telo v nekako
 2 IV  |     meščanje, pravili si na uho njegovo ime ter občudovali viteza,
 3 V   |     pokazalo v svetlobi hudobno njegovo obličje, s katerega je štrlel
 4 VI  | Rešnjega telesa nekdaj počivalo njegovo truplo! Toliko so se časi
 5 VII |     spominjaš? In naš vitez ima njegovo hčer sedaj!" ~"Plemenitaš
 6 VIII|       dvorec, kar pokliče nekdo njegovo ime boječe, zamolklo. Pi
 7 VIII|     Sonce, kateremu sva ukradla njegovo gospo Luno! Hi, hi!" ~Izbral
 8 VIII|    ekscelenci Volku Engelbrehtu njegovo!" ~"Ničesar ti ne bom storil!"
 9 IX  |   katero jima je iz voza podalo Njegovo Veličanstvo. ~"Trudno je
10 IX  |       trdnjakih, nosečih podobo njegovo. Ali navzlic svoji mladosti
11 IX  |       meni ni nič izpregovorilo Njegovo Veličanstvo?" ~"Gotovo,
12 IX  |         bolj nas hoče počastiti Njegovo Veličanstvo!" dostavil je
13 X   |   obsipali poštenjaka Nacóna in njegovo bistrost in premetenost
14 XI  |       vse zvedel, kar je hotelo njegovo kipeče srce zvedeti. ~"Tako
15 XI  |    kričal je Jurij Ljudevit, in njegovo krvavo oko ujelo se je s
16 XII |      sga obkrožujejo v ozadju. ~Njegovo veličanstvo bilo je na vse
17 XII |     prikrevsam na Turjak, ko je njegovo veličastvo že davno zopet
18 XII |     vstati in nikakor ni kazalo njegovo obnašanje tiste bojazljivosti,
19 XIII|        Bil je to rpavi junak in njegovo največje veselje je bilo,