Part

  1 I   |         meseca julija, mrgolelo je po ulicah ljubljanskih vse
  2 I   |       polno podeželskega plemstva. Po prodajalnicah so ti vitezi
  3 I   |          se v novih opravah gnetli po tlaku, lazili za meščanskimi
  4 I   |            mnogo bolj v mestu nego po pustih graščinah! Več vzrokov
  5 I   |          je z velikim zaničevanjem po našem ranarju in njegovi
  6 I   |             Pričelo se je govoriti po mestu, da je mladi in plemeniti
  7 I   |          ko je nekega jutra počila po mestu novica, da se Janez
  8 I   |           katera se mu je izročila po božjih zakonih. A kak je
  9 I   |            v bleščeči svoji obleki po ulicah ter se smejal plemenitim
 10 I   |            razprostrl se mu je srd po ošabnem obrazu! Obrnil je
 11 I   |            mu je prostor dopuščal, po vicedomskih ulicah, kakor
 12 I   |           Janeza Sonca poroki tudi po deželi, kjer ni napravljala
 13 II  |           Bilo je kake štiri tedne po poroki Janeza Sonca. Krasno
 14 II  |         deželno nemško gledališče. Po visoki strehi je frfetala
 15 II  |          dovoljevala, da sta konja po lastni volji svoji premikavala
 16 II  |           svoji premikavala kopita po peščeni areni. Jezdeca sta
 17 II  |         Jezdeca sta se razločevala po starosti in po obleki ter
 18 II  |         razločevala po starosti in po obleki ter bila videti tudi
 19 II  |        obleki ter bila videti tudi po značaju različna. Starejši
 20 II  |           bi bil morda kdo sklepal po drugi opravi. Snel je bil
 21 II  |            pograbil z belimi zobmi po klobuka širokih okrajih,
 22 II  |          katere bi skuhale, naj je po 'koncentrovani ekstrakciji',
 23 II  | koncentrovani ekstrakciji', naj je po kaki drugi poti, čisto zlato
 24 II  |           protonar, "in če naj nam po njegovi visoki volji kaj
 25 II  |            kaže zobe ošabni Galec, po naših zemljah hlepeč! Na
 26 II  |            matere Evrope ter tepta po svetih gredicah svetega
 27 II  |         nekaj tiste skrivnosti, ki po božji volji deluje povsod
 28 II  |      duševne moči svoje, da ni smo po telesu plemič, temveč, in
 29 II  |             in še mnogo bolj, tudi po duhu! To je moje mnenje,
 30 II  |           rodov, da jo spoznajo in po spoznanju časté. Kaj je
 31 II  |          božji in ravnati se mi je po izreku: ne sodi, da te ne
 32 II  |           da je konj počasi stopal po pesku. Morda se mu je tedaj
 33 III |          vrnil s svojega potovanja po Nemčiji, obsipali so ga
 34 III |        nekateri danes videli prvič po njegovem povratu. ~"Dobrodošel
 35 III |           in drugi so podili konje po pesku naokrog. Vsi so bili
 36 III |          ga je s svojega potovanja po Beneškem prinesel nazaj
 37 III |       nazaj in da se tedaj pretaka po mladem človeku vroča laška
 38 III |     pretepači v Ljubljani!) tolkel po dijakih, svojih prejšnjih
 39 III |     hudičem, ki je hotel pograbiti po nekrščanski tvoji duši?
 40 III |           pozni noči sem se plazil po štiri tvoje vojake, da so
 41 III |        pijano družbo ter sam taval po ulici. Luna je čarobno sijala.
 42 III |          slonel in kes mi je rojil po duši. Tedaj, Aricaga, pa
 43 III |          večne sreče je zaplapolal po meni in v presladki nadi
 44 III |      nikdar je nisem videl poprej. Po obleki pa sem sodil, da
 45 III |       Pretaka se mi Turjačanov kri po žilah in Turjačani so ti
 46 III |            mi pretaka turjaška kri po žilah!" ~Aricaga je sprevidel,
 47 III |             o katerem se je takrat po ljubljanskem mestu sukalo
 48 III |             ozrl se je kakor sokol po zbrani družbi. V pozdrav
 49 III |        črni lasje so se mu usuvali po vratu na ramo ter mu objemali
 50 III |          in ponosno je spuščal oko po zbrani družbi. Strmelo je
 51 III |            Ljudevit mu je pograbil po uzdi ter potisnil živinče
 52 III |          dni in da ima Janez Sonce po svoji volji določiti, po
 53 III |           po svoji volji določiti, po kaki vrsti se hoče bojevati
 54 III |          vsi vendar ne bodete pali po enem! Mi smo v oklepih,
 55 III |           se srpo in temno ozirali po onem, ki jih je bil javno
 56 III |        nama rečeno, koprni moj meč po trenutku, ko vas bode kresnil
 57 III |      trenutku, ko vas bode kresnil po zabavljajočih ustih, iz
 58 III |            so mu bili roditelji!" ~Po groznem tem napadu je nastala
 59 III |            Sonce!" - in hlastal je po sapi, kakor ne bi imel zraka
 60 III |           rumeni lasje kakor zlato po plečih. Ves čas je grizel
 61 III |        zavihtel okrog glave, da je po zraku ostro zašumelo. ~"
 62 III |        svoje orožje ter ga nameril po nasprotniku, ki pa se je
 63 III |          krvave kaplje so mu lezle po razbeljenem obrazu. Jurij
 64 III |            da bi usekal z vso silo po nasprotniku. Pri tem se
 65 III |      strela je šinil z mečem onemu po držaju. Zakrhala se je ostrina,
 66 III |         palec je odletel daleč tja po pesku. kakor bi bila mrtva,
 67 III |         Ahacija v deželnem dvorcu. Po maši ga je spremljal Volk
 68 III |         spremljal Volk Enegelbreht po vicedomskih ulicah. Ker
 69 III |        vmes!" ~Obračal je srpo oko po jezdarnici ter opazil Jurija
 70 III |           samo temu Soncu smo malo po nohtovih potolkli!" ~"Iz
 71 III |     najmanjša skrb, vsi se valjajo po pregrehi kakor svinje po
 72 III |           po pregrehi kakor svinje po blatu. Pokaži no, kako si
 73 IV  |                                IV  Po boju v jezdarnici se je
 74 IV  |   občudovali viteza, ki se je tako po robu postavil ošabnemu plemenitaštvu. ~
 75 IV  |          Premišljeval je in strast po maščevanju je divjala po
 76 IV  |           po maščevanju je divjala po njem. ~Napočil je dan, ko
 77 IV  |         Ljudevit, da so se tlačili po nji mladi plemiči. Predvsem
 78 IV  |            je obrnil ostre poglede po veži in potem po dvorišču,
 79 IV  |           poglede po veži in potem po dvorišču, kakor bi iskal
 80 IV  |          Jurij Ljudevit, obrnil se po tovariših ter šepetaje vprašal: "
 81 IV  |            tu ni mesto. Vsak gleda po meni. Kje bi se dobil tak
 82 IV  |            Oni je hlastno pograbil po njem. Potem pa je v zasvaljkani
 83 IV  |           v rokah držeč, odkorakal po lopi. ~"Kaj si govoril s
 84 IV  |            res toliko kakor listja po drevesih," odgovoril je
 85 IV  |            pogledal je dobrotljivo po mladi tolpi ter izpregovoril
 86 IV  |           pripravljal, da bi odšel po stopnicahv zgornje prostore. ~"
 87 IV  |             S težko sapo je plezal po stopnicah kvišku ter zastokal
 88 IV  |            časa, da more postopati po vseh kotih tega mesta?" ~"
 89 IV  |             Sedaj, otroci, pojdite po svojih opravilih! Jezdarica
 90 IV  |       strani svojega spremljevalca po stopnicah navzgor ter mu
 91 V   |           čase pričelo udomačevati po mestu ljubljanskem. ~Omenjenega
 92 V   |           temni veži ter se oziral po ulici navzdol, če morda
 93 V   |           Glej torej, da bodo pene po vrčih!" ~Pri tem se je pošteni
 94 V   |      polomim mu vse kosti in rebra po životu!" ~To rekši, odpre
 95 V   |      smejal. ~Časih se je naslonil po mizi in tedaj se je pokazalo
 96 V   |         barve, ki je malo črnikast po hrbtu, ha, ha!" ~Tudi drugi
 97 V   |   gostilničarju vse kosti zaječale po telesu in da so glasno zaškripale
 98 V   |       svoje meče v kot ter kričali po gostilničarju, da naj donese
 99 V   |           mize ter tolkli z pestmi po nji. ~"Nunc est bibendum!"
100 V   |          pijačo, ki tako rada teče po grlu kakor stopljena mast." ~
101 V   |            rektor ter se srpo ozrl po zakajeni sobi. ~"Tam v kotu
102 V   |       tistim, ki imajo kaj v žepu! Po Vidu povprašuje. Kaj naj
103 V   |       Plavček, pregledat, če točiš po pravi meri. Saj veš, da
104 V   |            zvečer tu sèm. Ali veš, po kaj je prišel? He, Plavček?" ~
105 V   |        pozornost, ni se nihče ozrl po novem prišlecu. ~Le-tá je
106 V   |          raje spali nego razsajali po gostilnah! Poluglasno je
107 V   |         izpregovoril je Kljukec in po suhem obrazu se mu je spustil
108 V   |          preplašil. Pomaknil se je po klopi bliže ter odgovoril
109 V   |             ali v steno so ga bili po stari navadi zabili tako
110 V   |        Prav v past se nam je ujel! Po njem torej! Zadnjič so nas
111 V   |         Ljudevit naj plača za vse! Po njem torej!" ~Kakor burja
112 V   |        nogo, da se je le-tá zvrnil po trdih tleh. Smejaje so se
113 V   |       Ludevitom, da bi ga pretepli po tedanji dijaški navadi. ~
114 V   |         pivnico ter hripavo kričal po pijači. ~
115 VI  |     pripovesti je bila radovednost po beli Ljubljani tako razvita
116 VI  |   cesarjevim dohodom, ko je počila po mestu vest, da so visoki
117 VI  |         mož dolgo in hitro jzdaril po prašni cesti. Oborožen je
118 VI  |           vojak je torej prijezdil po trgu. Takoj se je nabrala
119 VI  |          se okna, in skoro je bilo po Starem trgu vse polno meščančkov,
120 VI  |    napravil znamenje svetega križa po zaprašenih prsih. ~V hipu
121 VI  |         blisk se je razširila vest po hišah, da pride hrvaška
122 VI  |          sule iz mesta, tako da je po Dolenjski cesti kmalu vse
123 VI  |           Golovca ter posela potem po bregovih nad cesto in pričakovala
124 VI  |           pijače in jedi. Skoro je po teh samotnih logih vladalo
125 VI  |       Proti štirim se je pripodila po cesti mogočna, bleščeča
126 VI  |       Laščina se je tedaj govorila po beli Ljubljani morda še
127 VI  |           vdan. Tedaj je razsejala po deželi še tisti kriva vera,
128 VI  |          je satan skuhal v Nemcih. Po gradovih kranjskih je imel
129 VI  |         Karnioliji! Če pa vprašate po njegovem očetu, zvedeli
130 VI  |        pravičnem srdu, pograbil je po orožju in v zbornici je
131 VI  |          od tedaj, ko so Turjačani po svojih gradovih skrivali
132 VI  |            Turjaški ter ga vlačili po skrivnih ječah? Obilo imajo,
133 VI  |     skritih mokrih in ostudnih ječ po svojih nedosežnih gradovih." ~"
134 VI  |        jezdecev, katere ste hoteli po vsi sili gledati danes s
135 VI  |          kakor je moril in požigal po zeleni Bosni, če se mu je
136 VI  |           hotel moriti in požigati po naši granici. Težko smo
137 VI  |     roditelj je s svojo roko sekla po blaženem vicedojmu ter mu
138 VI  |           da sva danes doma ostala po vaši volji!" ~Kakor se daje
139 VI  |          revež, ki je moral pleati po sladki piščalki nežne Ane
140 VI  |        klic: "Gredo, gredo!" ko jo po cesti od Ljubljane prisope
141 VI  |        sultana brat sem! In ko sem po njegovem gradu še v srajčici
142 VI  |            svojo radovednost pasel po bregu. ~"Glej ga! A ne veš,
143 VI  |       bogati Turčiji in če tam kaj po meni povprašujejo." ~"Veš
144 VI  |          Glasan smeh se je oglašal po bregu, kar je našega gostilničarja
145 VI  |        seboj, tiste, ki te pretepa po tihi noči in te strahuje!
146 VI  |          Plavca, gugal se je dalje po cesti ter neprestanoopazoval
147 VI  |              Tu se bo dalo gledati po volji božji!" dejal je zadovoljno. ~"
148 VI  |       polhov je bilo kakor kobilic po vaših zelenih poljih okrog
149 VI  |          bom sedaj pa sedaj razbil po pečevju! V duhu sem vzdihnil:
150 VI  |           Okrog hriba se je zavila po beli cesti hrvaška konjica
151 VI  |           o katerem so si gledalci po bregu pripovedovali, da
152 VI  |            če bi prihajala konjica po Dolenjski cesti v belo Ljubljano. ~
153 VI  |            še nekaj tednov pozneje po vseh ljubljanskih pivnicah,
154 VI  |          omajalo, ko se je pozneje po poti iz Karlovca zvedelo,
155 VI  |            spomin na našega junaka po mestu! ~Za telesno stražo,
156 VI  |          dandanes čujejo tu in tam po slovenskih pašnikih. ~Generala
157 VI  |             Nastala je prava gneča po ozki cesti, tako da skoro
158 VI  |       katerih je bilo brez števila po holmih naokrog. In ko mu
159 VI  |            so imeli svoja svetišča po bližnjih hribih, vedel je
160 VI  |             Visoke smreke so stale po bregu, in pod njimi je vladala
161 VI  |      pristopil k Soncu ter posegel po njegovem meču. "In kdo bi
162 VI  |              Udari hudiča s kolcem po glavi!" ~Potem pa mu je
163 VII |        jutrovi deželi, ki se valja po mehkih blazinah ter seka
164 VII |         blazinah ter seka s sabljo po sužnjih, če mu količkaj
165 VII |         sužnjih, če mu količkaj ni po volji njihovo vedenje. ~
166 VII |        bogastvo so bili nakopičili po gradovih, ki so jim čepeli
167 VII |         gradovih, ki so jim čepeli po holmih slovenskih in posebno
168 VII |       izginil, da ni duha ne sluha po njem, malone ravno tako
169 VII |        smrtjo razlil nekaj poezije po celi rodbini ter ji za dolgo
170 VII |       jedel sam v svoji sobi. Šele po jedi je prišel k bratoma,
171 VII |          in sedaj nervozno posegel po zlati verigi, ki jo je nosil
172 VII |           razgovor. ~Vprašal ju je po tem in onem; ali ta dva
173 VII |       Kadar hoče njega veličanstvo po jedi kartati, tedaj kličejo
174 VII |         ostro brušeni meč, da seka po sovragih; onega je zopet
175 VII |     pritrjeval je Volk Engelbreht. Po kratkem premolku je pričel
176 VII |        pozno zvečer sva se vračala po samotni cesti proti domu.
177 VII |            in svetla luna je plula po njem. Prvi hip se mi je
178 VII |          vse kakor sanje. Bolečina po udih in po možganih pa mi
179 VII |         sanje. Bolečina po udih in po možganih pa mi je pričala
180 VII |           hudournik se je pripodil po cesti! In ravno tik mene
181 VII |          bil takoj zopet na konju. Po kletvici pa sem ga spoznal
182 VII |     spoznal in spoznal sem ga tudi po razburjenem licu, ko se
183 VII |       obrnil. Potem pa je oddirjal po cesti kakor strela, gnan
184 VIII|      slonel Jurij Ljudevit ter zrl po dvorišču, kjer je vodil
185 VIII|           krasne noge ima žival!" ~Po koridoru je prihitel sluga
186 VIII|          prestopil je nekolikokrat po hodniku. ~"Cesare, na Turjak
187 VIII|          in čuden mir mu je vladal po duši, kakor je včasih morje
188 VIII|         sobi?" ~Dasi je vse gorelo po njem, odgovoril je vendar
189 VIII|            in burja, če bode brila po dolu, majala bode vejevje
190 VIII|        sonce pa je škripaje stopal po širokih stopnicah navzdol.
191 VIII|            strašne strasti, dirjal po cesti proti dolenjski strani!
192 VIII|       vedno vodil iskrnatega konja po tlaku ter pravil tovarišem,
193 VIII|          Da bi se mu konj prevrnil po skalnatih potih in da bi
194 VIII|          bastard polomil vse kosti po svojem telesu! Vi bodete
195 VIII|             Lakot sse mu je kazala po celem tankem obrazu, in
196 VIII|            mu je zastala v grlu in po bledem licu se mu je udrla
197 VIII|          iskal vitez v svojem žepu po denarju. ~"Ne, ne! Nekaj
198 VIII|          mrgolelo pridnih delavcev po stezicah in gredicah. Pripovedovalo
199 VIII|             ki so jih obilo redili po vrtnih goricah za knežjim
200 VIII|           škrlata ter ga raztezali po potih in jemali mero, da
201 VIII|           se ž njim pokrile steze, po katerih je imela stopati
202 VIII|      dragocenega škrlata odneslo. ~Po stranski stez je krenil
203 VIII|          se je šibilo pod njim, in po zelenih tratinah ga je na
204 VIII|        viteza Sonca, ki sta jadrno po stezi proti njemu prihajala,
205 VIII|          vkup in z roko je tleskal po tenkem trebuhu, kakor bi
206 VIII|      romarčka, ki ga je s količkom po glavi pretipal tisto noč!
207 VIII|            Zopet je tleskal z roko po trebuhu. ~"Pa se morda ni
208 VIII|          svoj nož ter sekal ž njim po zraku. ~"Odloži nož," je
209 VIII|           ne morem živeti od resju po pašnikih, živim ob kupčiji.
210 VIII|        grajske hlapce - stopal sem po stopnicah navzdol. Bil sem
211 VIII|       Tedaj pa ste se vi pridrvili po stopnicah navzgor; prav
212 VIII|            Jurče me je danes metal po stopnicah, zategadelj sem
213 VIII|          tudi nočem, da bi me kdaj po stopnicah metali, gospod
214 VIII|         bil vitez Sonce že odhitel po vrtni stezi. Kljukec pa
215 VIII|            To rekši, odgugal se je po poti. Iz previdnosti pa
216 VIII|           vrta. To paje bilo ravno po volji našemu KLjukcu, ki
217 VIII|     jesensko krajino, podila se je po Dolenjski cesti tolpa jezdecev.
218 VIII|      upehati noga, tedaj so zapele po rebrih gorjače, da je glasno
219 IX  |     potovanja na Kranjsko. - ~Tako po sprejemu je odrinil volk
220 IX  |        streljalo iz težkih mušket. Po mestnem ozidju so imeli
221 IX  |          Gogola, mestni cerkovnik, po vseh pravilih svoje umetnosti!
222 IX  |          in topovi, da je odmevalo po dolu kakor ob najhujši nevihti.
223 IX  |          vladar na Goričane. Takoj po dohodu ter veljavnih dostojanstvenikov
224 IX  |           prebivalstva v Gorenjski po njivah med Šentvidom in
225 IX  |         oblečen v purpur, prikazal po prašni cesti izmed zadnjih
226 IX  |      topovi na Ljubljanskem gradu, po mestu pa so zapeli zvonovi,
227 IX  |         ravnotežja, dasi je jezdil po stezah, ki so bile tedaj
228 IX  |      vlekel potem slovesni sprevod po Gorenjski cesti proti mestu,
229 IX  |           klarisinjskega in od tam po sedanjih Slonovih ulicah
230 IX  |            nebom. Sprevod je dobil po tem podobo nekake procesije,
231 IX  |          se je pomikala cela tolpa po Vicedomskih ulicah na Novi
232 IX  |       poganjala vse mogoče cvetove po razgretem srcu. ~"Kaj ti
233 IX  |           pomikal cesarski sprevod po Novem trgu ter je, prekoračivši
234 IX  |         cesarjevega vhoda. - ~Samo po sebi je umljivo, da se je
235 IX  |          sebi je umljivo, da se je po ulicah ljubljanskega messta
236 IX  |           Proti noči se je pričelo po mestu še bolj živo življenje.
237 IX  |          Schönleben je razpostavil po istem tlaku svoje meščančke
238 IX  |            je bilo gledalcem silno po godu, dasi se je streljalo
239 IX  |             Pozno v noč se je trla po ulicah mestnih pehota za
240 X   |            X ~Pod Turjaškim gradom po hribu navzdol se je razprostiral
241 X   |            koščenjaka ter ga podil po slabi poti ob šumečem potoku
242 X   |           so preživeli svoje dneve po gozdovih in da so morali
243 X   |    kljuseta, ki rezgečejo tu okrog po grmovju! To so nas roke
244 X   |             To so nas roke srbele! Po cesti so neprestano dohajali
245 X   |           kakor bi nalašč ne hotel po denarju poseči, ki se mi
246 X   |  breznosnik, "in zdaj naj ti lazim po rosnem hribu okrog! Nočem!" ~"
247 X   |     krohotom cele družbe zdrsnil - po zeleni tratini navzdol. ~"
248 X   |           da jih mora vse mrgoleti po nji! Ko pridejo babnice
249 X   |       mesto, da bi gledal cesarja. Po oblekah so se mu svetili
250 X   |            kar se sveti in lesketa po svetniku, zlato ali drago
251 X   |      voščene kosti ter ga preiskal po zlatu in biserih!" ~"Aha!"
252 X   |           Stopil sem nato še dalje po hodniku in žalost se me
253 X   |            je Tinač in vihtel šibo po zraku, da je žvižgaje zapela. "
254 X   |          ti si poštenjak, da ti ga po Hrvaškem in Turškem ni para.
255 X   |            Polastila se ga je bila po prebedeli noči velika trudnost,
256 X   |       stiski. Če je dvignil pogled po hribu navzgor, opazil je
257 X   |           deželo, ne zapirajo vrat po gradovih, in jarki so suhi,
258 X   |            in jarki so suhi, da se po njih laže sprehajaš nego
259 X   |           njih laže sprehajaš nego po beli cesti!" ~"In če vas
260 X   |        Krute hlapce imajo še sedaj po svojih gradovih!" ~"A vendar
261 X   |           krivi prerok, kar jih je po Karnioliji trosilo lažnivo
262 X   |     premilostivi gospod, ne hodite po nepotrebnem v skušnjavo!" ~"
263 X   |   kapucinci pobirajo sedaj pšenico po deželi, in ravno včeraj
264 X   |      zaradi viteza, ki se je hotel po njegovem mnenju samo plačilu
265 XI  |       svojim mladim spremljevalcem po slabi stezi korakal navzgor.
266 XI  |            sta morala naša potnika po mehkem mahu na drobno srečo
267 XI  |          odrinil jo je kakor blisk po bregu. Še celo srna je pogledala
268 XI  |           se v ranem jutru trudila po zapuščeni strmini. Dospevšima
269 XI  |            bilo pozornost obračati po okolici, da bi ju ne opazilo
270 XI  |      ozidjem je vodila ozka steza; po nji sta krenila naša znanca
271 XI  |          zelena trava je poganjala po njem. V dnu je raslo na
272 XI  |       spremnik zavila okrog ozidja po stezi bolj proti severu,
273 XI  |          gošči? Črne lise je imela po volni, in če je človek zaklical:
274 XI  |          so se težki koraki zgoraj po hodniku, in čutilo se je
275 XI  |       peklenski zmaj! Tiho bodi!" ~Po stopnicah navzdol se je
276 XI  |          strani. Ž njim je rožljal po kamnitih stopnicah in neprestano
277 XI  |          ker drugega ne zaslužuje! Po ti španjolski navadi se
278 XI  |            je španjolska navada!" ~Po stopnicah ju je vodil nvzgor. ~"
279 XI  |            in o prijetnih jahanjih po širokem svetu!" ~Na hodniku
280 XI  |      menihu roko. Ko je bila odšla po hodniku v kuhinjo, kričal
281 XI  |            čutil močno počaščenega po novem naslovu. Z velikim
282 XI  |          meso in s kopiti je sekal po tebi, da so se kar iskre
283 XI  |          noge. In še sedaj me trga po tistem mestu! Ako se hoče
284 XI  |           sprehajalo žareče železo po starem mesu. Toliko smo
285 XI  |            bistrih konjičih drvili po tolskih porenskih krajinah,
286 XI  |      gospode. Ona se bode pa morda po nebeških višavah sprehajala
287 XI  |            leži nad mojim srcem in po spovedi hrepenim kakor jelen
288 XI  |       spovedi hrepenim kakor jelen po vodi. Niem tak hudobnež,
289 XI  |      kesali kdaj, da se se ravnali po nji, senjor." ~Vitez Sonce
290 XI  |         Ručigaj, "zdaj se bo jedlo po stari španjolski navadi!
291 XI  |            z mize ter odšla v klet po vino. ~"Slabo vas čislajo,
292 XI  |       Medtem je dijak Vid stikaval po grajskih hodnikih in kotih.
293 XI  |        Rozine. Ničesar ni ugledal. Po razpokah v zidu tičali so
294 XI  |            in sokolov zbialo se je po zraku, a drugega življenja
295 XI  |           človek ne sršen, brenčeč po vejah!" ~Poslušal je znova
296 XI  |            najbolje bo, če splezam po nje, da jih ne ogloje mrčes!" ~
297 XI  |    gnezdišče. Lagano se je spustil po veji proti zidu ter končno
298 XI  |           jeseni dobe ptičja jajca po gnezdiščih, zjezil se je
299 XI  |       cvetoči pomladi.! " ~Ozrši s po steni navpik, opazil je
300 XI  |            je hotel zopet odriniti po veji, kar ga prešine misel,
301 XI  |           Jurij Ljudevit zaspano, "po drevesu je skakala veverica
302 XI  |            peklenski satan razsaja po krvi. Jaz tega tiča hipoma
303 XI  |          so tisti, ki so najboljši po Nemškem in po Laškem in
304 XI  |            najboljši po Nemškem in po Laškem in po Francoskem,
305 XI  |            Nemškem in po Laškem in po Francoskem, menil bi!' Tako
306 XI  |           sem se mu odrezal ter mu po španjolski navadi od strani
307 XI  |            so mi kar žile zarajale po celem telesu. Res sem drugi
308 XI  |             da se je vse kadilo in po peklenskem ognju smrdelo!" ~"
309 XI  |        jokala in solze točila! Vse po nepotrebnem, ker vem, da
310 XI  |          veliki dvorani, kjer vise po stenah podobe grofov turjaških,
311 XI  |            do sodnega dne nosljate po gradu! Pa nikar ne zamerite,
312 XI  |           pregrešne kosti popokale po pregrešnem telesu! In zagotavljam
313 XI  |      poštenjaki častili in čislali po španjolski navadi! ~Pravim
314 XI  |        bodo na mah planili z mečem po njem! Postati mu je mogla
315 XI  |          Ručigaj je sekal z rokamo po zraku ter z veliko težavo
316 XI  |          posekan hrast je telebnil po sobi, da je s svojim debelim
317 XI  |        kakor urna veverica zmuznil po steni navzdol, da je kar
318 XI  |         Jurij Ljudevit pograbil je po svojem samokresu ter napel
319 XI  |        vedno raztezal onemogle ude po umazanih deskah. V besni
320 XI  |            Trenil je z roko za pas po samokresu ter ga izstrelil
321 XI  |   samokrese, da se je razlegel pok po ozkem dvorišču. Ko se je
322 XI  |           se je Janez Sonce z roko po sivi steni, z drugo pa je
323 XI  |        steni, z drugo pa je grabil po levi rami, kjer se mu je
324 XI  |           poznalo nekaj rdečih lis po steni in po zemlji. A ranjenec
325 XI  |       nekaj rdečih lis po steni in po zemlji. A ranjenec sam bil
326 XII |      vratih na mah, kjer so hoteli po divjih racah streljati.
327 XII |           vztrajno milostjo, če je po mahu obilo pertunine in
328 XII |        mestnega ozidja, krene četa po mehki senožeti proti Ljubljanici,
329 XII |           primerno število čolnov, po katerih so se lovci, pustivši
330 XII |            in strupeno je pogledal po Lobkovicu. A smejati se
331 XII |     trenutek ulegel mrak nejevolje po mladem obrazu. Potem pa
332 XII |        ostrim svojim jezikom sekal po zvestih nam služabnikih.
333 XII |             zavihtel široko klobuk po zraku ter vzkliknil: ~"Vivat
334 XII |           Leopoldus!" ~Oddirjal je po cesti proti Turjaku, klobuk
335 XII |         svojemu velikemu gospodu! ~Po ti cesti odrinil je potem
336 XII |        kmetič, ki je tik ceste ril po neplodovitem polju, pa se
337 XII |         revno opravljen, jezdi tam po cesti z manjšim spremstvom,
338 XII |           jutro. Počasi so jezdili po beli poti ter opazovali
339 XII |        strani. Pričetkom je ležala po mahu gosta megla, a skoro
340 XII |         Vajkarda ter vprašal sedaj po tem, sedaj po onem. Sreča
341 XII |        vprašal sedaj po tem, sedaj po onem. Sreča Turjaških cvetla
342 XII |           Lobkovic je potem jezdil po slabi cesti ter kuhal srd
343 XII |           in da se ni stržek jezil po gosti šumi okrog vode, bi
344 XII |        kakor zajec, ki sredi polja po sapi razmotruje, odkod mu
345 XII |           in Bog zna, če je krščen po krščanski veri. Turjačan
346 XII |            koščenimi rokami tolkel po tankem svojem trebuhu. "
347 XII |            se je rodil v zakonu in po postavah naše svete vere.
348 XII |             Cesar je v tem dohajal po dolini. Dasi je bilo vroče,
349 XII |        zboljejo oves tuji konji in po sobah se šopirijo tuje osebe.
350 XII |              Tu je knezu Lobkovicu po celem obrazu zažarila škodoželjnost,
351 XII |       ničesar drugega nego ženico, po cerkvi in božjih zakonih
352 XII |           je, kako je vse zakipelo po njem. ~"Prosim za najvišje
353 XII |           bliskal Leopoldov pogled po njem. Janez Vajkard čutil
354 XII |            ko se je nekdaj Kljukcu po robu stavljal. Molčali so
355 XII |        kolo, d bodo zapokale kosti po meni, da bo joj in groza!
356 XII |           štiri vetrove ter lazili po logih in ksritih stezah
357 XII |      stezah ter stezali dolge roke po tujem imetju, dokler jih
358 XII |       obdržal v strogi pokorščini. Po odhodu drhali obtičal je
359 XII |         štoru ter se tolkel z roko po trebuhu: "Ha, ha, to so
360 XIII|           planili so v svojem srdu po nesrečnem in pijanem Tomažu
361 XIII|           vrata v dvorano, kjer so po stenah viseli temni obrazi
362 XIII|            in napele so se mu črte po obrazu. Jurij Ljudevit premeril
363 XIII|          podobe zamrlih Turjačanov po zakajenih stenah. Potem
364 XIII|         pomladanske noči. Tedaj je po meni vse gorelo inkri je
365 XIII|          vse gorelo inkri je tekla po mojih žilah razgreta kot
366 XIII|           niti glavice ni dvignila po meni, vstopivšem junaku. '
367 XIII|        besedo!" ~To rekši, pograbi po krivem svojem meču, ki je
368 XIII|            Tudi Aricago je posegel po težkem meču, ali tedaj vmešal
369 XIII|            s strastno roko posegel po zlatem klasu, ki je dozorel
370 XIII|            kri kot mrzel led vlači po žilah in da mi je časih
371 XIII|               Tu se je hladno ozrl po polkovniku, kakor da je
372 XIII|      opraviti!" ~Brzo so pograbili po svojih dolgih in nabitih
373 XIII|             živci so se jim napeli po telesu in na licih se jim
374 XIII|          od bolečin. Mi vsi pa smo po tlhe popadali in smejali
375 XIII|          Jankovi'c. Zatorej kličem po vsi pravici: večni spomin
376 XIII|        mislil si bom, da sem padel po junaški, pošteni roki!" ~"
377 XIII|            ostro orožje, švigajoče po tebi. Na levo in desno jih
378 XIII|         usulo se je razbito steklo po tlaku. Polkovnikova svinčenka
379 XIII|   svinčenka pa je popraskala nekje po steni, da se je pokadilo
380 XIII|           Krištove, sem to, da sem po godu krasni ženski., In
381 XIII|         svojimi pogledi je bliskal po pijani družbi. Ali bolj
382 XIII|         začulo se je votlo donenje po široki dvorani. Ondi pri
383 XIII|         trenutek pograbil z rokama po razstreljeni, krvavi glavi
384 XIV |    opravljeni v škofjem dvorcu ter po svojih komisarjih poprosili,
385 XIV |     pričela slovesna božja služba. Po dokončanem svetem obredu
386 XIV |       vedno vzbudila ponižna želja po samostalnosti in mali nezavistnosti!
387 XIV |            poslanci mest in trgov. Po priseganju pričelo se je
388 XIV |       poljubiti vladarjeve prste. ~Po zvršenem poljubljanju krenila
389 XIV |       glasno, da se je dobro umelo po dvorani: "Zinzendorf, poglej
390 XIV |          zabuhli in napeti obraz. ~Po beli Ljubljani pa se je
391 XIV |            zapuščal belo mesto ter po Ljubljanici odjadral proti