Part

 1 III | žarilo in ponosno je spuščal oko po zbrani družbi. Strmelo
 2 III |     je obrnil k družbi svoje oko, ki je bilo čisto tako kakor
 3 III |     je bilo čisto tako kakor oko ponosnega in ošabnega ministra,
 4 III |      vmes!" ~Obračal je srpo oko po jezdarnici ter opazil
 5 VI  |   ter zasukal lisjaško svoje oko proti nebu, prav kakor kak
 6 VI  |     rosno marsikatero žensko oko, ko je zapuščal čez mesec
 7 VII |    ga v temoti ne vidi božje oko. Kakor hudournik se je pripodil
 8 VIII|      Veselo se mu je svetilo oko, ko je opazoval konja na
 9 VIII|   svojega duha. Stala sta si oko v oko nekaj trenutkov nasproti. ~
10 VIII|     duha. Stala sta si oko v oko nekaj trenutkov nasproti. ~
11 XI  |    ju ne opazilo nepoklicano oko ter ju ne izdalo potem grajskim
12 XI  |    obraza vdan pijači. Motno oko je dalje pričevalo, da je
13 XI  |      da mu je silila solza v oko. ~"Saj ga ne bo, gospoda
14 XI  |  Ljudevit, in njegovo krvavo oko ujelo se je s trepetajočim
15 XII |      ga več ne vidi cesarsko oko. Tako globoko bil je vdan
16 XII |  rokami, izbijem ti še drugo oko in vržem te v Savo, pod
17 XIII|   noge že nekaj omahovale in oko bilo mu je že kalno postalo.
18 XIV | oprilo se je na njo cesarsko oko, dolgo, skoraj predolgo.