Part

 1 III |       je vsilila nočna tišina v dušo, in pričel sem - moliti.
 2 III |   žareče oglje je padala v mojo dušo, in povsod me je peklo in
 3 III |      odpustil in pozabil! Svojo dušo in večno svoje zveličanje
 4 III |     gotovo, kakor imam nesmrtno dušo v sebi! Vaša milost, ali
 5 III |    Palec ti je že vzel hudič, a dušo, menim, ima že tudi v pesteh!
 6 V   |        mu prodal nesmrtno svojo dušo, katero naj mi pokliče neskončno
 7 V   |       večera v razljučeno svojo dušo. Kljukec pa je lahkodušno
 8 VI  |       in naši sveti veri s celo dušo vdan. Tedaj je razsejala
 9 VI  |         svojo streho to pobožno dušo. ~Ko je óni nekaj časa molil,
10 XI  |       kar tlači gospodu srce in dušo!" ~"Istina, istina, padre!"
11 XI  |         Videti je, da vam nekaj dušo teži, capitano, in za take
12 XI  | capitano. Potem imate vsaj belo dušo in smrti se vam ni bati!"
13 XI  |      gospodo z grehom obkladali dušo!" ~"Prav govorite, sveti
14 XIII|      nekaj, kar človeku srce in dušo razvname, da gorita kakor
15 XIII|       je, da to človeku srce in dušo razvnema, ali kaj posebnega
16 XIII|       pa mi z veseljem pregreva dušo, so tiste brezbrojne merice,
17 XIII|         glavi in potem izdihnil dušo hitro in urno, kakor odnese