Part

 1 V   |      razločiti, kdo je navzočen. Čul se je krik, smeh in tudi
 2 VI  |    zavratnega napadovalca. Še je čul, da je zakričal nekdo: "
 3 VII |       oklepale roke. Nikdo me ni čul, ko sem zdihoval in stokal
 4 VIII| odločevala o življenju in smrti. Čul je zadnje besede Jurija
 5 VIII|    prekoračil dvorišče, da bi ne čul daljših pogovorov teh surovih
 6 VIII|       Jurčka s Turjaka, ko bi jo čul pošteno to govorico! A ta
 7 X   |      deželi, in ravno včeraj sem čul, da je krenil oče Winibaldus
 8 XI  |       kot vojak, in mnogo sem že čul praviti o vaši hrabrosti!" ~
 9 XI  |    tistega trenutka še ni nikdar čul besedice o Tomažu Ručigaju.
10 XI  |    Ručigaj pa ve, he, he, he!" ~"Čul sem že, da ste uživali zaupanje
11 XI  |        mu je dozdevalo, kakor bi čul globoko pod seboj v dolini
12 XI  |          če je bolj poslušal, ni čul niti konjskega kopita niti
13 XI  |      sedaj se mu je zdelo, da je čul prav gotovo, kako je bilo
14 XI  |          je gotovo; in če pride, čul bom poprej njegovega konja,
15 XI  |           Zdelo se mi je, da sem čul konjska kopita," vzdihoval
16 XII |         vode, bi naš knez ne bil čul niti najmanjšega nemira. ~"
17 XII |      Sonce." ~"Do sedaj še nisem čul o njem." ~"Kaj, o Soncu