Part

 1 I   |           je bil pri tem! Svetlih oči je stopal v bleščeči svoji
 2 II  |        rdeče kakor makov cvet. Iz oči pa je sijal govorniku svit
 3 III |      temnih obrvi so mu zrle mile oči tako poželjivo, kakor bi
 4 V   |        hrastovi mizi, zavil svoje oči proti nebu ter sklenil roke
 5 V   |          široki klobuk globoko na oči, ni se mu bilo bati, da
 6 VII |          za take malenkosti ostre oči!" ~"E, kaj," pravi glavar
 7 VIII|          globoko so mu bile upale oči. Cela podoba je napravljala
 8 X   |         je potihnil smeh, in vseh oči so se obrnile proti kraju,
 9 XI  | blagoslovi! Odrini in imej odprte oči, da ne boš nikdar pozabil,
10 XI  |         solzo prejokale so krasne oči za me! Valga me dios, da
11 XII |          je, lepega telesa, lepih oči! In še celo turjaškim gospodom
12 XII |         veličestvo bode raztezalo oči, če se bo vse to zvedelo! ~
13 XII |         in že dolgo me je bodel v oči, da bi ti ga vzel, ker vendar
14 XIII|        polkovnik, "potem zatisnem oči v Gospodu ter zlezem staremu
15 XIII|           Jurij Ljudevit je napel oči - kazal je tudi vitez Sonce
16 XIV |      nekdaj opazovale nepoklicane oči v deviški kopeli. Z dopadenjem