Part

 1 III |    tudi ti ne, moj Ludovice! Zatorej se mi je čudno zdelo, kako
 2 V   | imamo v tem pustem kolegiju! Zatorej mi je bil materin zlat ljubši
 3 V   |      zlatih naukov očetovih. Zatorej sem komaj čakal, da ga izpremenim
 4 V   |   imam izpregovoriti z njim! Zatorej je prisopel s težkim svojim
 5 VI  |         Očetje teh jezdecev! Zatorej sem čula, da jedo še surovo
 6 VII |     Tako je, mi Herbarte, in zatorej govori vsak o tem , k čemur
 7 VIII|   nikaka pravica, ljubi moj! Zatorej si hočem sam braniti svoje
 8 XI  |    da si nekaj sveta skusil! Zatorej si bil tudi prvi, na katerega
 9 XIII|     posebnega in imenitnega! Zatorej gosvori nama resnico, če
10 XIII| prstjo ne mogel niti ganiti. Zatorej potrebujem nekaj, kar bi
11 XIII|    gost in tvoje vino pijem, zatorej molčiva jaz in bridko moje
12 XIII|      gospod baron Jankovi'c. Zatorej kličem po vsi pravici: večni
13 XIII| drugo ni nič in trikrat nič. Zatorej govorim tu na tem mestu:
14 XIII|    vse drugo ni stokrat nič! Zatorej hvala vinu in materi trti,
15 XIII|     ni na nji krasne ženske. Zatorej je moje mnenje ponoči in