Part

 1 I   |   takoj vedeti, kam vodi taka pot! In meščanstvo se je smejalo.
 2 V   |  familias', ki mi je dajal na pot obilo dobrih naukov, a drugega
 3 V   |   Engelbrehtu, če mu prideš v pot s širokim svojim trebuhom!
 4 VI  |       ter se napotil na božjo pot k očetom jezuitom v Ljubljano,
 5 VIII|  njeno vejevje se razteza čez pot." ~"Kaj je s tistim vejevjem?"
 6 VIII|      tudi bilo, da je ponočna pot, na katero se je odpravljal
 7 IX  |     tako "težavno in nevarno" pot uspešno končal, ter mu je
 8 IX  |     smo v dobri uri ondi. Ali pot je slaba in staro poslopje
 9 X   |    Vid, in če se nama posreči pot na grad Turjaški, spominjal
10 X   |      z dijakom na usode polno pot. Komaj sta izginila v logu,
11 XI  |    stekla, katero je zapiralo pot vsakemu daljšemu pogledu.
12 XII | signore moj! In če mi plačate pot do paše v Bosno, naučim
13 XII |     vaš vranec!" ~"Pa mi vsaj pot pokaži!" ~"Ne utegnem. Tu
14 XII |        Več ali manj, kakor si pot izvolite! Želimeljska dolina